Iz celotne carinske dokumentacije, to je enotnih carinskih listin, je razvidno, da je bilo uvoženo ekstra lahko kurilno olje obarvano, medtem ko iz tovornih listov in faktur, ki so bile priložene enotnim carinskim listinam, to izrecno ne izhaja. Stališče tožene stranke, da carinska dokumentacija ne predstavlja javne listine, je nepravilno. Po presoji sodišča v opombah k tarifni številki 5 tarife ZPD ni podlage za stališče, da bi moral uvoznik ekstra lahko kurilno olje in lahko specialno kurilno olje obarvati le v Sloveniji. Opomba 1 namreč govori le o tem, da mora proizvajalec, preden da v promet ekstra lahko kurilno olje in lahko specialno kurilno olje, olji v rafineriji obarvati z jasno rdečo barvo. Če je torej blago že ob uvozu obarvano, ni nobene potrebe, da se ponovno barva.
Obnova postopka je začeta, ko je izdan sklep o dovolitvi obnove. Določba 2. odstavka 261. člena ZUP veže le stranko, ne pa tudi organ, ki odloča o obnovi postopka po uradni dolžnosti. V obnovljenem postopku davčni organ, skladno z odločitvijo o obsegu obnove, ni več vezan na dejansko stanje, ugotovljeno v prejšnjem postopku.
Tožena stranka je za postopkovne določbe izdaje izpodbijanega akta uporabila ZUP kar je pravilno glede na to, da ZPVI glede procesnih standardov in pravil, ki so relevantna v tem upravnem sporu, nima posebnih določb. Zato pride za obravnavani primer v poštev določilo 2. odstavka 3. člena ZUP. Po določilu 2. odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če se odločbe ne da preizkusiti (7. točka).
Tožena stranka bi morala izhajati iz splošnega pravnega načela legitimnih pričakovanj stranke, kot sestavnega dela načela varstva pravic občanov in pomoči neuki stranki; tožnik je namreč na podlagi navedenih neprerekanih dejstev lahko utemeljeno pričakoval, da je njegova vloga sprejeta v obravnavo. Državni podsekretar je bil torej bodisi dolžan sprejeti vlogo oziroma je bil dolžan vzeti ustno sporočilo na zapisnik (1. odstavek 66. člena ZUP/86), ali pa bi moral - če ni bil pristojen za sprejem vloge - ravnati po določilu 4. odstavka 66. člena ZUP/86.
ZDRS člen 13, 28, 13, 28. URS člen 154/2, 22, 125, 154/1, 154/2, 22, 125, 154/1. ZS člen 3, 3/1, 11, 3, 3/1, 11.
načelo zakonitosti - objava predpisov
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla na mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS, ki bi bila oprta na predpisana merila v smislu 28. člena ZDrž. Tudi v registru pravnih predpisov Republike Slovenije ni akta Vlade RS, ki bi določal merila iz 28. člena ZDrž za odločanje o državljanstvu po 13. členu ZDrž. Ob tem sodišče pripominja, če je Vlada sprejema merila iz 28. člena ZDrž, morajo biti ta merila sprejeta v obliki predpisa, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS, kajti predpis mora biti objavljen, preden začne veljati (1. odstavek 154. člena Ustave), pri čemer mora biti državni predpis objavljen v državnem uradnem listu (2. odstavek 154. člena Ustave).
ZAzil člen 41/1, 39, 39/1, 41, 41/1, 39, 39/1, 41.
ponovna prošnja za azil - ocena spremenjenih okoliščin - zavrženje prošnje za azil - azil
Po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-238/06 z dne 6. 12. 2006, s katero je bila presojana določba 1. odstavka 43. člena ZAzil, morajo pristojni organi, v času do odprave ugotovljene neskladnosti z ustavo, pri oceni spremenjenih okoliščin, ki omogočajo ponovno uvedbo azilnega postopka, upoštevati tako odločilna dejstva, ki so nastala po izdaji odločbe v predhodnem postopku, kot tudi tista dejstva, ki so nastala še pred izdajo predhodne odločbe, vendar jih prosilec za azil iz upravičenih razlogov ni navedel.
ZDPra člen 1, 2, 7. ZUS člen 17, 18, 19, 17, 18, 19. ZDIJZ člen 1, 5, 34, 1, 5, 34. ZZK-1 člen 1982, 1982.
tožnik v upravnem sporu - državni pravobranilec - vezanost na Ustavo in zakon - informacija javnega značaja - upravni spor
V obravnavanem upravnem sporu je sodišče zavzelo manj strogo razlago 2. odstavka 18. člena ZUS, ki se v celoti ujema z jezikovno razlago tega določila, saj to določilo ne pravi, da mora biti zakon kršen v škodo javne koristi, da državni pravobranilec lahko vloži tožbo v upravnem sporu, ampak pravi, da je državni pravobranilec lahko tožnik, kadar meni, da je z upravnim aktom kršen zakon v škodo javne koristi. Ne gre torej za objektivno presojo, ali je zakon kršen, ali ne, ampak je bistvena subjektivna ocena tožnika, bistveno je torej, ali tožnik meni, da je zakon kršen v škodo javne koristi, za kar pa mora državni pravobranilec navesti razloge oziroma utemeljitev tako kršitve zakona kot škode, ki naj bi nastala za javno korist.
skrajšani postopek - delitev dokaznega bremena - vrnitev v prejšnje stanje - ocena verodostojnosti - zaslišanje - azil
Pogoja za vrnitev v prejšnje stanje sodišče v azilnem postopku ne presoja strogo, ker bi bilo lahko s strogo presojo omenjenih dveh pogojev nesorazmerno poseženo v pravico do dostopa do sodišča iz 23. člena Ustave v zvezi s pravico zaprositi za azil po Konvenciji o statusu beguncev in Direktivi EU št. 2004/83/EC ter na to pravico vezane morebitne druge (tudi absolutne) človekove pravice. Prekluzivnega roka za vložitev prošnje za azil glede na datum vstopa v državo ne določa niti Konvencija o statusu beguncev, niti ZAzil, niti Direktiva št. 2004/83/EC. Zato je okoliščina, kdaj prosilec za azil izrazi namero oziroma vloži prošnjo za azil glede na čas vstopa v državo pomembna z vidika presoje verodostojnosti prosilca za azil, to je z vidika ocene utemeljenosti strahu pred preganjanjem. Po 237. členu ZUP je bistvena kršitev pravil postopka podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. Določilo 2. odstavka 29. člena ZAzil pravi, da se v primeru očitno neutemeljene prošnje za azil izjava prosilca za azil iz 32. alineje 2. odstavka 63.b. člena ZAzil šteje za zaslišanje. Z vidika tožbenega ugovora o bistveni kršitvi določb postopka to ne pomeni, da v primeru izjave iz 32. alineje 2. odstavka 63.b. člena ZAzil stranka nima možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo, v primeru, da je prosilec zaslišan v rednem postopku, pa to možnost ima. Sodišče namreč v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine presoja, ali je prosilec za azil imel možnost, da se izjavi o pravno relevantnih dejstvih, tudi v primeru izjave po 32. alineji 2. odstavka 63.b. člena ZAzil. V azilnem postopku je dokazno breme deljeno že v upravnem postopku, in sicer med organom in stranko. Če ima stranka pravno pomoč že v upravnem postopku, deljeno dokazno breme pomeni, da mora stranka predložiti konkretne dokaze in ne more uspešno predlagati izvedbe določenih dokazov šele v upravnem sporu, če je to možnost imela v upravnem postopku, pa je ni izkoristila in niso podane okoliščine iz 3. odstavka 39. člena ZAzil.
URS člen 15, 74, 15, 74. ZT člen 12, 22, 12, 22. ZUS-1 člen 59, 59/2, 59, 59/2.
glavna obravnava v upravnem sporu - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep inšpektorja - načelo sorazmernosti
Po presoji sodišča mora imeti trgovec pri samopostrežnih prodajalnah tehtnico pri oddelku, kjer prodaja kruh. Ustavnim določilom 1. in 3. odstavka 15. člena Ustave - v konkretnem primeru v zvezi z določilom 74. člena Ustave - ni avtomatično zadoščeno že s tem, da je ukrep inšpektorja predpisan z zakonom (22. člen ZT). Tudi upravne organe namreč veže dolžnost, da izberejo, kolikor zakon to dopušča, takšne ukrepe, s katerimi posegajo v ustavne pravice gospodarskih subjektov, ki so v skladu z načelom sorazmernosti.
ZIKS člen 79, 79/1, 79, 79/1. URS člen 35, 15, 15/2, 15/3, 35, 15, 15/2, 15/3. ZUP člen 214, 254, 254/2, 214, 254, 254/2.
omejevanje človekovih pravic - prestajanje kazni zapora - pravica do človeškega življenja in zasebnosti - način uresničevanja pravice - izvrševanje kazenskih sankcij
Prestajanje kazni zapora že po svoji naravi pomeni, da obsojenec v času prestajanja kazni uresničuje svoje pravice do zasebnosti, ali družinskega življenja oziroma splošne svobode ravnanja (35. člen Ustave) na specifičen način, vendar se to ne šteje za omejevanje človekove pravice v smislu 3. odstavka 15. člena Ustave, ampak za način uresničevanja teh pravic v okoliščinah, ko je obsojencu izrečena kazen zapora (2. odstavek 15. člena Ustave). Še posebej se ne more šteti, da gre za omejevanje navedenih pravic zasebnosti obsojenca, kar bi sicer zahtevalo tehtanje na eni strani pravic obsojenca in javnega interesa oziroma pravic do varnosti drugih zapornikov na drugi strani, v primeru kot je obravnavani, ko obsojenec sam s svojimi ravnanji očitno odločilno vpliva na način uresničevanja pravic, katerih presojo zahteva s tožbo v upravnem sporu.
URS člen 125, 125. ZJF člen 53, 53. ZUP člen 214, 230, 214, 230.
sofinanciranje javnih programov državne pomoči - exceptio illegalis - obrazložitev upravnega akta
Ker je tudi v 2. odstavku 53. člena ZJF izrecno določeno, da se pravila iz tega odstavka uporabljajo samo, če s posebnim zakonom ni drugače določeno (npr. z Zakonom o javnih naročilih-1), mora tudi pri uporabi določila 2. odstavka 53. člena ZJF iz izpodbijane odločbe oziroma prvostopenjskega akta jasno izhajati, zakaj ZJN-1 v tej zadevi ne pride v poštev. V obravnavani zadevi to ni razvidno, je pa to bistvenega pomena za razrešitev med strankama spornega vprašanja, ali bi morala tožena stranka uporabiti določila ZUP o institutu predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Za to govorita dva razloga: eden izvira iz prava EU, drugi pa iz nacionalnih pravil postopka o javnem naročanju (ZJN-1) in o reviziji postopkov javnega naročanja. Brez utemeljitve v izpodbijanem aktu, zakaj predmetna zadeva po naravi posla in višini sredstev sofinanciranja ne spada v okvir ZJN-1 in posledično pod režim ZRPJN oziroma zakaj ne spada pod pravila EU o javnem naročanju storitev za javni sektor, presoja zakonitosti oziroma sodno varstvo pravic oziroma pravnih interesov tožnika ni mogoča.
vrednost podržavljenega premoženja - denacionalizacija stavbnih zemljišč
Parcelni načrt razlastitvenega upravičenca ne zadostuje za standard, izražen v ustavni odločbi št. U-I-42/93 z dne 15. 12. 1994, da mora biti zemljišče v načrtih stanovanjske gradnje predvideno za gradnjo - s planskim aktom.
vračilo davka - zamudne obresti od zamudnih obresti - davek od dobička pravnih oseb
Tudi sodišče razume določbo četrtega odstavka 95. člena ZDavP tako kot tožena stranka, to pa je, da se v primeru vračila davčnega dolga obresti priznajo samo od zneska preveč plačane glavnice in ne tudi od preveč plačanih pripadajočih zamudnih obresti.
davek od osebnih prejemkov - obdavčitev dela tujca - dohodnina
Po Konvenciji je za obdavčitev bistveno število dni dejanskega bivanja zavezanca v Sloveniji, temu pa tudi tožena stranka ne nasprotuje. Sodišče se strinja s tožečo stranko, da potrdilo o prijavi začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji dejanskega bivanja tožnika ne izpričuje. Čim pa je tako, bi morala tožena stranka glede tožnikovega pritožbenega ugovora, da v Sloveniji ni prebival 183 dni, ki ga je sicer dopustila, izvesti ugotovitveni postopek. To pomeni, da bi morala tožnika seznaniti s svojimi ugotovitvami in ga obenem pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze. Tožena stranka je tako o pritožbi odločila brez tožnikovega sodelovanja, dokazila, ki jih je predložil pa je presodila šele v odgovoru na tožbo, kar ni pravilno, zlasti zaradi tega, ker tožnik po presoji sodišča zaradi opisanega ravnanja ni imel dovolj možnosti, da pojasni in ustrezno dokumentira svoje trditve že v upravnem postopku.
odprava odločbe - obseg odločanja v ponovnem postopku - upravni spor
V primeru, ko je tožbi delno ugodeno in upravni akt delno odpravljen, je tožena stranka na podlagi 3. odstavka 60. člena ZUS dolžna o pritožbi ponovno odločiti le v obsegu, v katerem je bila njena prvotna odločitev odpravljena.
Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah člen 13/1, 11, 11/1, 13, 13/1, 11, 11/1, 13.
vpis čolna v vpisnik morskih čolnov
Glede na določbe 1. odstavka 11. člena in 1. odstavka 13. člena Pravilnika ali plavajočih napravah mora Uprava RS za pomorstvo oz. ena izmed njenih izpostav, ko odloča o zahtevi za vpis čolna, presoditi ali so izpolnjeni pogoji za vpis. Med drugim mora tudi presoditi, ali predložene listine dokazujejo lastništvo čolna. Presoditi mora torej listine, s katerimi predlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev za vpis, pri čemer pa morebiten sodni spor glede lastništva čolna na odločitev upravnih organov ne more vplivati. Šele pravnomočna odločba sodišča v zvezi z vprašanjem lastništva čolna je lahko podlaga za (morebitno) spremembo vpisa.
izdaja nove odločbe - brezplačna pravna pomoč - pravni interes za tožbo - prenehanje pravnega interesa
Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Ob vložitvi tožbe je tožnik pravni interes izkazal; z izdajo nove odločbe, s katero je bila prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno, pa mu je prenehal.
Pri odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za izvrševanje kaznovalne politike, zato sodišče izpodbijani akt, ki ga upravni organ izda po prostem preudarku, presoja samo prek tega, ali odločitev, ki mora biti obrazložena, in se mora opirati na določilo 4. odstavka 109. člena KZ, prestane preizkus zakonitosti uporabe prostega preudarka ter ali prestane preizkus t.i. testa očitne (ne)razumnosti.
URS člen 8, 22, 23, 8, 22, 23. ZAzil člen 63b, 35, 36, 39, 25, 29, 33, 1, 23, 24, 63b, 35, 36, 39, 25, 29, 33, 1, 23, 24. ZUP člen 237, 237. ZUS-1 člen 20, 20/3, 20, 20/3.
dokazno breme - razlaga zakona v skladu z mednarodno pogodbo - upravni postopek - pravica do izjave v postopku - pospešeni postopek
Sodišče okoliščine, ki se v konkretni zadevi nanaša na uporabo 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi s 5. alinejo 36. člena Zazil, ne šteje za absoluten razlog, ki že sam po sebi pomeni, da je tožena stranka imela podlago, da je v pospešenem postopku zavrnila prošnjo tožnika kot očitno neutemeljeno, ker je treba določilo o pospešenem postopku povezati z oceno o verodostojnosti prosilca za azil oziroma z (ne)obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem. Drugačna razlaga pospešenega postopka bi bila v neskladju s Konvencijo o statusu beguncev, ki implicira pravico zaprositi za azil, nima pa drugih procesnih določb, zato je treba procesne določbe ZAzil razlagati skladno z Ženevsko konvencijo (8. člen Ustave RS in 26., 27. in 1. odstavek 31. člena Dunajske konvencije o pogodbenem pravu. Z vidika tožbenega ugovora o bistveni kršitvi določb postopka to ne pomeni, da v primeru izjave iz 32. alineje 2. odstavka 63.b. člena ZAzil stranka nima možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločbo, v primeru, da je prosilec zaslišan v rednem postopku, pa to možnost ima. Sodišče namreč v vsakem posamičnem primeru glede na konkretne okoliščine presoja, ali je prosilec za azil imel možnost, da se izjavi o pravno relevantnih dejstvih, tudi v primeru izjave po 32. alineji 2. odstavka 63.b. člena ZAzil. V azilnem postopku je dokazno breme deljeno že v upravnem postopku, in sicer med organom in stranko, in če ima stranka odvetnika že v upravnem postopku, deljeno dokazno breme pomeni, da mora stranka ob pomoči odvetnika predložiti konkretne dokaze in ne more uspešno predlagati izvedbe določenih dokazov šele v upravnem sporu, če je to možnost imela v upravnem postopku, pa je ni izkoristila in niso podane okoliščine iz 3. odstavka 39. člena ZAzil.
povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih vlaganj - povrnitev vlaganj - povrnitev vlaganj fizične osebe - denacionalizacija
Vsebina ureditve po določbi 7. odstavka 25. člena ZDen, kot jo je želel urediti zakonodajalec, je ureditev vračanja vlaganj fizičnih oseb, vendar ne sistemsko drugače kot v 5. odstavku 25. člena ZDen. Fizična oseba, ki je vlagala v nepremičnino, lahko zahteva povrnitev vlaganj v višini povečane vrednosti nepremičnine.