Pri odločanju o zahtevku za izdajo uporabnega dovoljenja na podlagi prvega odstavka 101. člena ZGO-1 je bistvenega pomena poleg ostalih zahtevanih pogojev ugotoviti tudi obstoj naravne oziroma druge nesreče ter presoditi, ali je bil objekt potreben (to je zgrajen) zaradi naravne ali druge nesreče, ki je neposredno grozila, oziroma ali je bil potreben zato, da se preprečijo ali zmanjšajo njene posledice (tretji odstavek 1. člena ZGO-1). Upravni organ zato po presoji sodišča ni pravilno uporabil materialnega prava, ko je zaključil, da podporna konstrukcija ne predstavlja objekta iz tretjega odstavka 1. člena ZGO-1, ker zdrsa zemljin ni mogoče šteti za nesrečo, ki bi bila neodvisna od investitorjevih oziroma človeških ravnanj in volje. Obravnavana določba namreč ne izključuje uporabe določb ZGO-1 le v primeru naravnih nesreč, pač tudi v primeru ostalih, t.i. drugih nesreč, vzrok katerih je lahko po presoji sodišča tudi človeški dejavnik. Namen citirane določbe je omogočiti hitro in učinkovito ukrepanje v primerih, ko zaradi (naravne ali druge) nesreče grozi nastanek škode. Zato pri presoji, ali za nek objekt veljajo določbe ZGO-1, vzrok nesreče in odgovorna oseba nista pomembna.
transferne cene - povezane osebe - davek od dobička pravnih oseb
Da bi morala možnost vplivanja, ki se zahteva po 18. členu ZDDPO, izhajati iz korporacijske - statusne povezanosti družb in iz statusnega načina obvladovanja, ZDDPO ne določa. Po ZDDPO, ki je v tem pogledu sedes materiae, je pomemben dejanski vpliv oziroma celo samo možnost takšnega vplivanja. Za določanje transfernih cen je v 10. členu ZDDPO predpisana metoda primerjalnih cen, ki pa morajo biti med seboj primerljive, kar pomeni, da je treba pri ugotavljanju tržne cene poleg končne cene proizvoda primerjati tudi elemente poslovanja, ki vplivajo na njeno višino - vse s ciljem, da se ugotovijo tiste cene, ki bi veljale, če bi poslovanje potekalo pod normalnimi tržnimi pogoji, in s tem doseže namen citirane zakonske določbe.
določitev liste kandidatov za volitve Državnotožilskega sveta - začasna odredba - volitve članov Državnotožilskega sveta - pravno varstvo volilne pravice med kandidacijskim postopkom za (nadomestne) volitve članov Državnotožilskega sveta
Volitve članov Državnotožilskega sveta izmed državnih tožilcev so v zakonu urejene tako, da omogočajo varstvo ustavne pravice iz 44. člena URS tudi že v prvem delu postopka, saj zakon vsebuje posebna določila glede oblikovanja kandidatnih list. Čeprav pri teh volitvah ne gre za uresničevanje volilne pravice iz 43. člena URS, je glede na osnovno podobnost zakonske ureditve volilnega postopka, določenega v 22. in naslednjih členih ZS, na katere napotuje 1. odstavek 21. člena ZDT, z zakonsko ureditvijo volilnega postopka po ZVDZ, katerega temeljna značilnost je tudi ločena ureditev postopka sodnega varstva za fazo kandidiranja in za fazo ugotavljanja volilnega izida, po mnenju sodišča smotrno, da se sodno varstvo dopušča že po kandidacijski fazi volilnega postopka. Sodišče je zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na Pojasnila tožene stranke za izvedbo ter na vse akte in dejanja, opravljena na podlagi teh Pojasnil. Po mnenju sodišča so po svoji pravni naravi Pojasnila splošni akt (interne narave), ti pa ne uživajo sodnega varstva v upravnem sporu. Pojasnil, ki ju s tožbo izpodbijana tožnika v upravnem sporu, ni mogoče šteti za posamični akt, ki bi bil lahko dopusten predmet upravnega spora. V obravnavanem primeru tožnika s (skupno) pritožbo in tožbo izpodbijata več aktov oziroma dejanja tožene stranke, vendar to niso akti, ki se izvršujejo po določilih ZUP. Zato je sodišče zahtevo tožnikov za izdajo začasne odredbe presojalo po določilu 3. odstavka 32. člena ZUS-1.
Določba 10. člena ZPOmK ne prepoveduje prevlade na določenem upoštevnem proizvodno - storitvenem trgu na določenem geografskem področju (upoštevni geografski trg), temveč le njegovo zlorabo.
V obravnavanem primeru gre za materialni prekluzivni rok, v katerem mora upravičenec do vračila trošarine vložiti zahtevek. Tožeča stranka bi pravočasnost svojega zahtevka za vračilo trošarine obvarovala le z vlogo, ki bi jo pristojni organ prejel do izteka roka (1. odstavek 68. člena ZUP); na podlagi domneve iz 2. odstavka 68. člena ZUP pa le, če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti pristojnemu organu.
Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka izboljša svoj pravni položaj, v obravnavani zadevi pa je tožena stranka v celoti ugodila pritožbi in odpravila prvostopno odločbo ter zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek. Odprava odločbe pomeni, da se vzpostavi pravno stanje, kot da ta odločba ni bila izdana, torej pravno stanje kot je bilo pred njeno izdajo, kar je v korist tožnice. Tožnica je v pritožbi tudi sama predlagala takšno odločitev tožene stranke. To sicer ne pomeni, da tožnica ob vložitvi tožbe zaradi molka organa ni imela pravnega interesa za upravni spor. Glede na pozneje izdano odločbo tožene stranke pa tožnica svojega interesa za nadaljevanje tega upravnega spora ne izkazuje več in ga tudi z razširitvijo tožbe na novo izdani akt ni pojasnila.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju v 5. členu določa, kaj pomeni srednja strokovna izobrazba (oziroma takšna, ki jo zahteva prehodna določba ZNPosr), in sicer se pridobi po končanem izobraževanju z opravljeno poklicno maturo kot obliko zaključnega izpita. Tožnik pa ima v skladu s tem zakonom doseženo srednjo poklicno izobrazbo, ki se pridobi po končanem izobraževanju z opravljenim zaključnim izpitom. V skladu z navedenim uporaba prehodne določbe 37. člena ZNPosr ne pride v poštev, saj triletni zaključeni program izobraževanja niti v povezavi s triletnimi delovnimi izkušnjami na področju posredovanja nepremičnin ne pomeni izpolnjevanja izobrazbenega pogoja po ZNPosr.
URS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZS člen 62/5, 62/8, 62, 62/2, 62/3, 62/8, 62, 62/2, 62/3, 62/5. ZUNEO člen 2, 4, 22, 2, 4, 22.
pravica do enakega obravnavanja - imenovanje predsednika sodišča
Ker z razlogi za odločitev in odgovori zastopnik tožene stranke ni prepričljivo zavrnil tožbenih očitkov o šibkosti argumentacije v zvezi z uporabo spornih kriterijev za izbiro v izpodbijani odločbi, s čemer v smislu določb ZUNEO ni ovrgel očitka zatrjevane diskriminacije v postopku za izbiro predsednika sodišča, s tem domneva, da je bila kršena prepoved diskriminacije, ni bila izpodbita; zato se po ZUNEO šteje, da je diskriminacija v postopku izbire in imenovanja predsednika sodišča (bila) podana.
test sorazmernosti - podelitev koncesije - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe mora sodišče upoštevati, skladno z načelom sorazmernosti, nastanek težko popravljive škode tožeči stranki, pa tudi prizadetost koristi nasprotne stranke.
ovire za vrnitev v naravi - odmera funkcionalnega zemljišča - denacionalizacija zemljišča
Vprašanje, ali je objekt zgrajen v skladu z ustreznimi urbanističnimi predpisi, ni stvar denacionalizacijskega postopka in to tudi ne sodi v predhodno vprašanje, ki bi ga moral denacionalizacijski organ predhodno sam obravnavati ali prekiniti postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Ko na zemljišču torej stoji objekt, šteje to zemljišče za pozidano zemljišče, ne glede na zakonitost njegove gradnje ali dejstvo, ali je v uporabi.
vlaganje v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - vračanje v naravi
Povečanje oziroma zmanjšanje vrednosti podržavljenega premoženja se ugotavlja za nepremičnino v celoti.
Vlaganja fizične osebe, če so ta povrnjena s strani upravičenca, ne povečujejo vrednosti nepremičnine.
Sodišče se sicer strinja z mnenjem drugotožnika, da je zmotno pravno stališče tožene stranke, po kateri je mogoče določbe 25. člena ZDen uporabiti samo glede povečanih vrednosti, ki so posledica investicijskih vlaganj v nepremičnino zaradi njene prezidave ali siceršnjega tehničnega izboljšanja, ne pa tudi glede investicijskih vlaganj, katerih posledica je povečanje površine objekta zaradi dokupa dodatnih površin. Tako pravno stališče tožene stranke bi bilo po mnenju sodišča namreč sprejemljivo le v primeru, če bi dokupljene dodatne površine predstavljale samostojno gradbeno celoto, ki bi jo bilo mogoče ustrezno obravnavati tudi v postopku vračanja (na primer z izločitvijo zadevnega dela objekta kot etažne lastnine), kar pa po podatkih upravnih spisov v spornem primeru ni mogoče, ker dokupljeni deli objekta zaradi adaptacij predstavljajo neločljiv del objekta kot funkcionalne celote in to, kot ugotavlja tožena stranka, po površini bistveno manjši del kot ga predstavlja površina podržavljenih delov objekta.
ZUP člen 275, 275. ZDavP-1 člen 122, 122/2, 122, 122/2, 122, 122/2.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - davčni postopek - izredna pravna sredstva - nadzorstvena pravica
ZDavP-1 v 1. odstavku 122. člena izrecno določa, da davčni organ po nadzorstveni pravici lahko odpravi, razveljavi ali spremeni odmerno odločbo v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Za razliko od veljavnega ZUP oz ZUP/86, ki določata, da mora biti materialni zakon očitno kršen (torej da je kršitev mogoče ugotoviti le direktno), ZDavP-1 očitne kršitve ne določa. To pa pomeni, da so v kršitvah materialnega zakona lahko zajeti tudi primeri, ko se zaradi nejasnosti v formulaciji zakona da materialni zakon razumeti na več načinov.
predodelitev zadeve drugemu sodniku - sodno varstvo v upravnem sporu
S pojmom "upravni akt" v smislu 3. člena ZUS-1 je mišljen upravni akt po 2. odstavku 1. člena ZUS-1 in tudi posamični akt ali dejanje iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, če tak posamični akt ali dejanje pomeni "odločitev nosilca sodne veje oblasti, ki je "sprejet za izvrševanje ustavnih pristojnosti" sodišča. V obeh primerih izpodbijanih dejanj gre za formalne odločitve sodišča, ki jih je tožena stranka sprejela za izvrševanje njenih ustavnih pristojnosti v zvezi s sojenjem.
ovire za vračilo - začetek gradnje - vračanje premoženja v naravi
V obravnavani zadevi ni jasno, ali je bila gradnja začeta oziroma v čem se kaže začetek gradnje, zlasti glede na sam projekt gradnje. Organ naj zato, ob upoštevanju listinske dokumentacije, razjasni, katera dela so bila opravljena in če ta dela pomenijo začetek gradnje, in po potrebi izvede še druge dokaze.
davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - davčna izvršba
Po določbi 5. alinee 1. odstavka 137. člena ZDavP-1 mora sklep o izvršbi med drugim vsebovati tudi sredstvo in predmet davčne izvršbe. To pomeni, da mora biti v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika že v samem sklepu navedena tista terjatev dolžnika, na katero se z izvršbo sega.
Glede na posebnost postopka javnega razpisa je tudi po presoji sodišča v pristojnosti strokovne komisije, da oceni realnost podanih podatkov prijavitelja na javni razpis. Na strani prijavitelja je, da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev in da sledi razpisni dokumentaciji.
ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - denacionalizacija
V zadevi ni sporno, da nepremičnine predstavljajo odlagališče komunalnih odpadkov, zato po mnenju sodišča zatrjevanje tožeče stranke, da gre za kmetijsko zemljišče, ker je odlagališče skoraj v celoti zatravljeno, v zadevi ni relevantno. Iz upravnih spisov in zatrjevanja tožeče stranke namreč ne izhaja, da bi bilo odlagališče komunalnih odpadkov opuščeno in v skladu s predpisi sanirano tako, da bi namesto deponije komunalnih odpadkov nastalo kmetijsko zemljišče. Delna zaraščenost, ki jo zatrjuje tožeča stranka, za spremembo statusa zemljišča ne zadostuje.
Po mnenju sodišča predvidena gradnja ne izpolnjuje pogojev za nadomestno gradnjo, saj želita tožeči stranki na mestu pritličnega kamnitega objekta površine 18 m2 zgraditi enonadstropno stanovanjsko hišo tlorisne površine cca 125 m2 in skupne površine cca 250 m2, kar po mnenju sodišča pomeni bistveno spremembo zunanjosti, velikosti in vplivov na okolje dosedanjega objekta, saj se z nadomestno gradnjo spreminja tako etažnost kot površina, ki se povečuje v dveh etažah skoraj za štirinajstkrat.
varstvo osebnih podatkov - nadzor nad varstvom osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti
Določilo 4. odstavka 32. člena ZVOP-1 daje pooblastila Informacijskemu pooblaščencu za nadzor nad varstvom osebnih podatkov in varstvo človekovih pravic do zasebnosti samo za primera iz 4. odstavka 9. člena in 3. odstavka 10. člena ZVOP-1. Pravnega sredstva za varstvo pravice do informacijske zasebnosti, ki bi ga tožnica vložila Informacijskemu pooblaščencu v zvezi z določilom 7. točke 13. člena ZVOP-1, pa tožnica po ZVOP-1 nima. To izhaja iz jasne jezikovne razlage določila 4. odstavka 32. člena ZVOP-1 in ker bi takšna ureditev, kot smiselno ugotavlja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, posegala v načelo neodvisnosti sodišča in načelo delitve oblasti.