ZPD člen 5, 60, 5, 60. ZdavP člen 96, 97, 96, 97. ZUP člen 50, 50.
zastaranje - prometni davek
Davčna obveznost je nastala v letu 1994. S tem, ko je izdal odmerno odločbo dne 2. 7. 1997, je davčni organ izkoristil svojo pravico do določitve davčne obveznosti. Z vročitvijo stranki pa je ta odločba postala izvršljiva. Da je tožnik 31. 12. 1997 priglasil prenehanje poslovanja, na njegovo siceršnjo obveznost plačila davčne obveznosti ne vpliva (ne po 50. členu ZUP in ne po drugih določbah ZDavP). Tožnik je sredstva, ki jih je kasneje kot stvarni vložek vložil v pravno osebo, nabavil v času opravljanja svoje dejavnosti kot samostojni podjetnik brez plačila prometnega davka oziroma z znižano stopnjo prometnega davka. Kot taka jih je imel zavedena v registru osnovnih sredstev in je s tem, ko jih je kot stvarni vložek vložil v pravno osebo, z njimi razpolagal.
ZDDV člen 17, 17/1, 17/3. ZDavP-1 člen 406, 406, 406.
DDV
Odločilno je, da so predmet agencijske pogodbe točno določena opravila prodajne promocije za znane in potencialne kupce (redno obiskovanje kupcev, obveščanje kupcev o izdelkih naročnika in obveščanje naročnika o tržni situaciji in drugih informacijah pomembnih za sklenitev posla), ki jim ni mogoče pripisati vsebine samostojnih storitev, ki so določene v 3. odstavku 17. člena ZDDV.
Sporna obveznost je bila za tožnika ugotovljena z izdajo prvostopne odločbe dne 8. 5. 2003, tožnik pa je svojo obveznost poravnal (kot sporno) že dne 30. 9. 2002. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS tožnik v obravnavanem primeru z izpolnitvijo svojih obveznosti ni bil v zamudi.
Ob nespornem dejstvu, da je bilo obravnavano zemljišče v času podržavljenja v takšni dejanski rabi, ki je izključevala možnost gradnje (glinokop), sodišče meni, da takšnega zemljišča ni mogoče obravnavati kot stavbno zemljišče zgolj na podlagi splošnega prostorsko urejevalnega predpisa, na katerega del, to je na regulacijski načrt mesta A. iz leta 1936, se sklicuje tožnica v pritožbi in v tožbi.
pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - denacionalizacija
Po določbah ZDen ni pravno pomemben zgolj predpis, ki je bil podlaga za podržavljenje nepremičnine, temveč je pomembno tudi, kdaj je bila prejšnjemu lastniku odvzeta lastninska pravica na nepremičnini in kateri organ je to izvedel. Kot pravilno navaja že tožnica (podatki v spisih pa to potrjujejo), je bila sprememba lastništva zemljišča s parc. št. ... v zemljiški knjigi izvedena podlagi Odloka Tajnika IO MLO dne 8. 2. 1946, torej v povojnem obdobju. Določbi 3. oziroma 4. odstavka 8. člena ZDen, ki pojasnjujeta pojme iz ZDen, navajata, da so z aktom o podržavljenju mišljeni predpisi, ki so neposredno učinkovali ter sodbe, odločbe, sklepi, drugi pravni akti ter materialna dejanja državnih organov, s katerimi je bilo posamezno zasebno premoženje podržavljeno. Navedeno torej pomeni, da je predmet denacionalizacije lahko ne le premoženje, ki je bilo podržavljeno z akti državnih organov, ki imajo podlago v predpisih iz 3. člena ZDen, temveč tudi v primeru, če je bilo premoženje podržavljeno z aktom državnega organa brez pravnega naslova in v tej zadevi gre za tak primer.
državljanstvo upravičenca do denacionalizacije - predhodno vprašanje - vzajemnost
Vprašanje obstoja tujega državljanstva lahko rešuje upravni organ Republike Slovenije le kot prehodno vprašanje (prvi odstavek 144. člena ZUP/86) z učinkom inter partes, kar velja tudi za denacionalizacijske organe, ki postopek vodijo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Določba tretjega odstavka 9. člena, kakršna je bila uveljavljena z ZDen-B, je vnesla v ureditev prava vračanja podržavljenega premoženja nov inštitut (retorzijo), ki ga ZDen pred novelo ZDen-B ni poznal. Zato ni mogoče utemeljeno razlagati, da je 12. člen ZDen, treba uporabiti tudi za tretji odstavek 9. člena.
Sklep tožene stranke o uvedbi disciplinskega postopka nima pravne narave akta, izdanega v upravni stvari s smislu 2. člena ZUP, niti ni z njim odločeno o kakšni pravni obveznosti ali pravni koristi, izhajajoč iz predpisa. S sklepom je tožena stranka le vzpostavila procesno razmerje za začetek disciplinskega postopka.
ZUP člen 279, 279. ZIN člen 20, 29, 20, 29. ZVOP-1 člen 50, 50. ZInfP člen 8, 8. ZUS-1 člen 27, 27.
varstvo osebnih podatkov - vstop inšpektorja v prostore brez vednosti lastnika - ničnost upravnega akta
V zvezi z vstopom v prostore tožeče stranke brez vednosti njenega predstavnika so bistvena določila 1. odstavka 20. člena in 3. odstavka 29. člena ZIN v zvezi z določilom 50. člena ZVOP-1 in 3. odstavkom 8. člena ZInfP. Tožbeni argument za ničnost odločbe je očitno neutemeljen, kajti zahteva stranke za začetek postopka (4. točka 1. odstavka 279. člena ZUP) je potrebna samo, ko gre za primer upravnega postopka, ki se lahko začne samo na zahtevo stranke, ne pa tudi, ko gre za postopek po uradni dolžnosti.
ZUP člen 7, 138, 154, 7, 138, 154. ZDIJZ člen 4, 25, 4, 25.
dostop do informacij javnega značaja - ugotovitveni postopek - ustna obravnava
V obravnavani zadevi bi morala tožena stranka opraviti ustno obravnavo, ker je v zadevi udeleženih več strank z nasprotujočimi interesi in ker je tožena stranka štela, da mora opraviti ogled (1. odstavek 154. člena ZUP). Ko tožena stranka opravlja procesno dejanje v ugotovitvenem postopku, mora ravnati po določbah, ki ureja ugotovitvene postopke po ZUP, ne pa da odloča na podlagi t.i. "sestankov" s strankami, ki jih ZUP ne ureja.
akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu - posamični akt - upravni spor
Na podlagi prakse in kriterijev, ki jih je vzpostavilo Ustavno sodišče RS, je za obravnavani primer bistveno, da ima izpodbijani akt splošne in abstraktne norme, četudi gre za nominalne tarife. Bistveno je tudi, da se določbe izpodbijanega akta nanašajo na nedoločen krog subjektov, pri čemer ni važno, ali se dejansko to urejanje, glede na trenutne tržne razmere, nanaša na omenjeno število subjektov. Izpodbijani akt subjektov namreč ne določa konkretno oziroma jih ne identificira. Zato ima izpodbijana Sprememba in dopolnitev Pravilnika naravo splošnega akta.
Z nestrinjanjem tožnika s potekom meje, kot je bila označena v naravi, je postala meja sporna tudi za lastnika sosednje parcele, ne glede na to, da sta se s potekom meje, kot je bila označena v naravi, strinjala.
dolžnikova denarna sredstva pri bankah - davčna izvršba
V skladu z določbami ZDavP je stranka dolžna ravnati po sklepu o izvršbi in po prejemu sklepa zarubiti sredstva na račun davčnega dolžnika, ne glede na izvor teh sredstev.
Bistveno za odločitev v tem sporu je, da je tožnik omogočal operaterjem razvezani dostop do krajevne zanke tudi s tem, da jim je dovoljeval uporabo njegovih lastnih DSLAM-ov, pri čemer pa je svoji hčerinski družbi A.A.A. d.o.o. dovolil tudi izključno uporabo nekaterih DSLAM-ov. Čim je ravnal tako, ima tožena stranka prav, ko od njega zahteva, da takšno ravnanje omogoči tudi drugim operaterjem na način, določen v 1. in 2. točki izpodbijane odločbe, saj je v pogledu razvezanega dostopa do krajevne zanke le na tak način mogoče zagotavljati enake možnosti udeležencev na trgu, kar je naloga in pooblastilo tožene stranke po določbi 1. odstavka 66. člena ZTel-1.
ZLS člen 29, 29/1, 46b, 29, 29/1, 46b. ZUS-1 člen 36, 36/1, 28, 28/2, 32, 36, 36/1, 28, 28/2, 32.
upravni spor zoper splošne akte lokalne skupnosti - upravni spor zaradi molka organa - začasna odredba - posvetovalni referendum
V upravnem sporu se ne zagotavlja sodno varstvo zoper splošne (abstraktne) akte. Sklepa, ki ju kot nezakonita izpodbija tožnik, pa ne glede na njuno poimenovanje, ki bi utegnilo (zavajajoče) kazati na njuno pravno naravo posamičnega akta, vendarle takšne pravne narave glede na svojo vsebino nimata. Tožena stranka ju je namreč sprejela glede (razpisa) svetovalnega referenduma na podlagi 46.b člena ZLS. Urgenca druge (od tožnika različne fizične) osebe, ne da bi hkrati tožnik individualno izkazoval, da je tudi sam vložil urgenco na pristojni organ v smislu določil 28. člena ZUS-1, ne predstavlja izpolnitve procesne predpostavke po določbi 2. odstavka 28. člena ZUS-1 za tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa. Vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe je možno le, če tožba, v zvezi s katero se zahteva izdaja začasne odredbe, uspešno prestane predhodni preizkus, torej, da niso podani razlogi za njeno zavrženje.
Uredba o ureditvi trga s poljščinami člen 18, 13, 13/1, 14, 18, 13, 13/1, 14. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 11, 5, 8, 9, 11, 5, 8, 9.
zbirna vloga - vloga kmetijsko svetovalne službe - neposredna plačila v kmetijstvu - obvezna praha - dopolnitve in spremembe zahtevka za pomoč na površino - kmetijstvo
Okoliščine, da tožnik v vlogi ni uveljavljal obvezne prahe in da zato na navedeni podlagi ni upravičen za neposredna plačila na celotni površini, temveč le na površini 17,45 ha, tožnik z naknadnim (v pritožbi z dne 4. 11. 2004) popravkom zahteve za neposredna plačila tudi po mnenju sodišča ne more sanirati. V obravnavanem primeru gre za uveljavljanje določenih ugodnosti, za izpolnitev katerih morajo biti v trenutku vložitve izpolnjeni pogoji, ki pomenijo hkrati zatrjevanje določenega dejanskega stanja. Nosilci kmetijskih gospodarstev so tisti, ki morajo od 1. aprila do 15. maja 2004 posredovati izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu in kopije zahtevkov hraniti najmanj 4 leta od pravnomočnosti odločbe o zahtevkih.
CZ člen 158, 158/3, 48, 50, 62. ZUP člen 28, 28/2, 28, 28/2.
pooblastilo za odločanje v upravnem postopku - carina - odpust carinskega dolga - uveljavljanje preferencialne obravnave
Ker v obravnavanem primeru tožeča stranka kot carinski deklarant polja 36 oziroma 39 carinske deklaracije ni izpolnila, ugodnosti ni uveljavljala. Glede na navedeno ni podlage za odpust carinskega dolga, ki ga je tožeča stranka predlagala v svoji vlogi, saj ob upoštevanju 50. člena CZ sprememba enotne carinske listine, potem, ko je blago sproščeno v promet, ni več mogoča. Pooblastilo ministra za odločanje ni vezano na njegov mandat, saj prenehanje mandata predstojnika na dano pooblastilo ne vpliva, ker ne gre za osebno pooblastilo (pooblastilo za zastopanje), ampak za pooblastilo za odločanje, ki izhaja iz položaja (funkcije) ministra.
odprava izpodbijanega akta - molk organa - spor polne jurisdikcije - upravni spor
Prvi odstavek 69. člena ZUS-1 sodišče ne zavezuje, da v vsakem primeru molka tožene stranke samo odloči o zadevi v sporu polne jurisdikcije, temveč mu le daje možnost izbire.
ZPPSL člen 111, 30, 36, 103, 111, 30, 36, 103. CZ člen 6. ZDavP člen 1. ZUP člen 153, 153.
prisilna izterjava carinskega dolga - pravne posledice začetka stečajnega postopka
Z dnem začetka postopka prisilne poravnave oziroma najpozneje z dnem začetka stečajnega postopka je bil postopek prisilne izterjave, ki je bil tedaj v teku, po samem zakonu prekinjen. Tožena stranka, ki je to dejstvo očitno spregledala, je zato ravnala nepravilno in v nasprotju z zakonom, ko je kljub prekinitvi postopka pritožbo tožeče stranke obravnavala ter o njej z izpodbijano odločbo tudi odločila. Ob ugotovitvi, da se je nad dolžnikom začel stečajni postopek, bi namreč moral organ po uradni dolžnosti izdati ugotovitveni sklep o prekinitvi postopka in ga nato vročiti stečajnemu dolžniku. S postopkom odločanja o pritožbi pa bi smela nato tožena stranka nadaljevati šele po vstopu stečajnega upravitelja v postopek, kot je določeno to v 153. členu ZUP, na uporabo katerega napotuje zakon, ki ureja davčni postopek.
carina - carinska tarifa - uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - strokovno mnenje
Tožena stranka je svojo odločitev, da se sporno carinsko blago uvrsti v tarifno oznako 1702 90 99, utemeljila na predloženih strokovnih mnenjih Generalnega carinskega urada kot posebnega organa, ki po svoji vsebini sicer opravlja vlogo izvedenca carinskih postopkov, vendar ga ni mogoče šteti za izvedenca iz 189. člena ZUP, saj Generalni carinski urad po samem zakonu (10. člen ZCS) opravlja naloge, za katere je potrebno strokovno znanje, torej ima zaradi razpolaganja s specialnimi znanji zakonsko pooblastilo za dajanje strokovnih mnenj.
dopustnost upravnega spora - dopustnost tožbe - upravni spor
V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta - odločbe organa prve stopnje, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika (2. člen ZUS-1).