pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe - razlogi za odločitev - univerza - izvolitev v naziv redni profesor - prosti preudarek
Ne glede na to, kako je prvotožena stranka postopek izvolitve in način glasovanja uredila v svojih aktih, je svojo določitev dolžna obrazložiti tako, da je ob uveljavljanju sodnega varstva in pri sodni presoji mogoče ugotoviti, ali so prvotoženo stranko pri odločanju v polju prostega preudarka vodili razumni razlogi, torej razlogi, ki služijo namenu izvolitve v naziv redni profesor (52. člen ZViS opredeljuje vlogo visokošolskih učiteljev). Takšne presoje pa zgolj sklicevanje na izid tajnega glasovanja ne omogoča in ne služi namenu, za katerega je prvotoženi stranki pooblastilo iz prvega odstavka 55. člena ZViS dano.
vrednost podržavljenega premoženja - denacionalizacija zemljišč
Podržavljenje po Temeljnem zakonu o razlastitvi ne pomeni že a priori, da se je status zemljišča, ki se je na podlagi tega zakona podržavil spremenil, pač pa mora ta sprememba izhajati tudi iz same odločbe o podržavljenju - glede na predvideno gradnjo.
Po ZDoh so obdavčeni prejemki iz dela, odvisnega in neodvisnega. V osnovo za davek iz osebnih prejemkov se všteva vsak prejemek, dosežen s kakršnim koli opravljanjem poslov izven delovnega razmerja, vendar ne v okviru neregistrirane dejavnosti.
Logično in v skladu z naravo carinskega postopka je, da istega blaga ni mogoče dvakrat sprostiti v prost promet. Zato je odločilnega pomena, ali je tožeča stranka v postopek sprostitve v prost promet dvakrat deklarirala isto blago in s tem storila nenamerno napako iz 1. odstavka 51. člena CZ.
Ključni podatek za identifikacijo davčnega zavezanca je njegova davčna številka, ne pa navedba njegove firme oziroma njegovega sedeža. Osnovnega besedila 7. odstavka 40. člena ZDDV ni mogoče razumeti v smislu določitve prekluzivnega roka za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pojem davek, ko gre za vračanje ne vključuje tudi obresti, posledično pa po davčnih predpisih ni podlage za vračanje obrestovanih zamudnih obresti. Morebitnega prikrajšanja, ki zato nastane pa na upravno pravnem področju tudi ni mogoče sanirati.
V fazi gradnje (ko torej trajnega bivanja oseb v objektu niti ni mogoče ugotavljati), se lahko davčni organ pri odločanju o tem, ali je pravilna uporaba nižje stopnje DDV, opre le in predvsem na gradbeno dokumentacijo.
molk organa - molk inšpekcijskega organa prve stopnje
V obravnavani zadevi ne gre za primer, ko mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki, če se postopek začne po uradni dolžnosti, saj tožnica v inšpekcijskem postopku, ki ni bil začet proti njej pač pa proti gospodarski družbi B.B.B d.o.o., še nima položaja stranke.
status bivšega političnega zapornika - poprava krivic
Tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na izvršitev priznane pravice, to je pokojninske dobe za čas odvzema prostosti v dvojnem štetju, za samo odločanje o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta niso relevantni. Tožnikov ugovor glede nepriznavanja časa, v katerem mu je bilo odvzeto državljanstvo, pa je tožbena novota.
ZAzil člen 27, 27/5, 27, 27/5. ZUS-1 člen 36/1, 36/1-6, 66, 4, 4/1, 36, 36/1, 36/1-6, 66, 4, 4/1, 36.
poseg v človekove pravice - zavrženje tožbe - azil - omejitev gibanja - vročitev sklepa o podaljšanju omejitve gibanja
Ker je tožnik sklep o podaljšanju omejitve gibanja že prejel, kršitve pravice varstva ustavne svobode ne more biti več in je tudi ni mogoče več preprečevati. Dejanje, s katerim naj bi bila kršena obravnavana pravica je namreč prenehalo, smisel sodnega varstva pa je zoper še trajajočo kršitev pravice.
ZUP člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZOro-1 člen 17, 17/1, 14, 14/2, 14/4, 17, 17/1, 14, 14/2, 14/4.
izpolnjevanje pogojev - upravičen razlog za izdajo dovoljenja - osebna varnost - dovoljenje za nabavo orožja
Upravičen razlog za izdajo orožja oziroma orožne listine ima posameznik, če dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje.
Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 1c, 1c/2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 6, 63, 63/1, 68, 68/1, 249, 249/3, 234.
neverodstojnost prosilca za azil - jezik v postopku - posredni učinek direktive - utemeljen strah pred preganjanjem - ocena informacij o izvorni državi - azil - mednarodna zaščita - pravo EU
Procesne določbe zakona je treba razlagati tako, da imajo stranke učinkovit dostop do azilnega postopka, da lahko na učinkovit način uveljavljajo mednarodno zaščito na podlagi PES in zakona. V obravnavani zadevi ne gre za vprašanje neposrednega učinka določila 9. člena Direktive št. 2004/83/EC, ampak za vprašanje posrednega učinka. Določilo 9. člena te direktive tožnikom ne nalaga nobene obveznosti, ampak ima zgolj interpretacijsko naravo Subjektivni strah mora biti objektivno utemeljen, da je podano preganjanje, vendar pa ta objektivna utemeljenost strahu ni vezana samo na objektivno stanje v državi izvora, kajti intenziven strah pred preganjanjem, ki je utemeljen v preteklem preganjanju, je lahko podlaga za zaščito po določilu 11(2) člena Direktive št. 2004/83/EC. Primarno dokazno sredstvo v azilnih postopkih je izpovedba in zaslišanje prosilca za azil, tožena stranka pa mora njegovo izpovedbo po potrebi preveriti s pomočjo poročil o stanju v izvorni državi. Tožena stranka, če se v dokazni oceni ne omeji zgolj na dejstva, ki se nanašajo na potek in izvajanje zaščite v konkretnem primeru, ampak tudi na splošno ugotavlja, da prisotnost mednarodnih sil in policije pomeni, da je zaščita zagotovljena, tega ne more ugotoviti brez ustreznih poročil o učinkovitem pravnem sistemu za odkrivanje, pregon in kaznovanje storilcev preganjanja ali resne škode. Če tožena stranka negativno odločitev opre na oceno o neverodostojnosti tožnikov, potem se ne more hkrati opreti tudi na ugotovitev, da je podana notranja zaščita, saj to določilo pride v poštev, ko je preganjanje predhodno ugotovljeno. Določilo 4(5). člena Direktive št. 2004/83/EC izrecno opredeljuje pojem verodostojnosti prosilca za azil. Pri oceni verodostojnosti je treba razlikovati med tistimi nekonsistentnostmi, ki so materialne narave in se nanašajo neposredno na razloge za mednarodno zaščito, in ostalimi elementi, kot so starost prosilca za azil, sorodstvene vezi, nekdanje države in kraji prebivališča, prejšnje prošnje za azil, dokumenti o poti ipd. Če tožena stranka odločbo opre na določeno nekonsistentnost, ki ni materialne narave, mora utemeljiti, zakaj jo šteje za pomembno glede na celotno izpoved tožnikov. Tudi v primeru, če gre za nekonsistentnost materialne narave, ki je neposredno vezana na razloge za preganjanje, le-ta nima v vsakem primeru absolutnega pomena. Tožniki nimajo prav, ko navajajo, da bi morala tožena stranka prevajati celotna poročila, saj je lahko dovolj, da so stranki predočeni bistveni deli poročila v jeziku, ki ga razume.
Za zavrnitev prošnje za azil zadošča, če prosilec za azil ne izkaže na verodostojen način, da za priznanje azila obstajajo subjektivne okoliščine v obliki strahu pred preganjanjem v izvorni državi.
varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - osebni podatki
Pri obdelavi podatkov, ki se nanašajo na poslovne subjekte, registrirane v RS, med katerimi so tudi osebna imena predstavnikov teh poslovnih subjektov, gre za zbirko osebnih podatkov. V zasebnem sektorju se osebni podatki ne morejo obdelovati, če za tako obdelavo ni podana osebna privolitev posameznika in če obdelave osebnih podatkov ne določa zakon.
sodno varstvo - upravni spor - pritožba zoper policista
Možnost, da se posameznik "lahko" pritoži na ministrstvo ali policijo, ali pa tudi ne, ter dejstvo, da se določilo 28. člena ZPol nanaša na situacije, ko naj bi šlo za kršitve človekovih pravic, za kar mora biti po 4. odstavku 15. člena in 23. členu Ustave zagotovljeno sodno varstvo pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem, pomenita, da gre v primeru določila 28. člena ZPol za t.i. alternativno obliko reševanja sporov med posamezniki na eni strani in policijo oziroma ministrstvom za notranje zadeve na drugi strani. Vendar pa to ne pomeni, da posameznik, potem ko je postopek zaključen na podlagi 6. odstavka 28. člena ZPol, nima pod določenimi zakonskimi pogoji možnosti vložiti tožbe v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic.
ZDavP člen 39. ZDDV člen 25/9, 21/7, 25, 25/1, 9/1, 9/2, 21, 3, 8, 9.
brezplačna uporaba storitev davčnega zavezanca za neposlovne namene - davčna osnova - cenitev davčne osnove - DDV
Ker gre tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru za promet storitev in ne za promet blaga, je za pravilno odločitev relevantno le vprašanje, ali gre za uporabo storitev davčnega zavezanca za neposlovne namene v smislu 2. točke 1. odstavka 9. člena ZDDV, kamor se šteje med drugim tudi promet storitev brez plačila za druge namene, kot za namene opravljanja dejavnosti.
Ker je tožnica svojo udeležbo v NOV Slovenije dokazovala le z izpovedbami prič in ne z dokazi, ki jih za dokazovanje okoliščin za priznanje statusa vojnega veterana predvideva 1. odstavek 26. člena ZVV, tudi po presoji sodišča svoje udeležbe v NOV Slovenije ni izkazala na predpisan način. Zaradi navedenega je bilo ugotavljanje dejanskega stanja upravnih organov po kriteriju iz 141. člena TZPIZ nepotrebno.
Ker je bilo v postopku pred upravnim organom prve stopnje ugotovljeno, da tožnikov oče ni bil ubit s strani okupatorja, dejstvo, da je tožnikovega očeta ustrelil partizan, pa za tožnika ni sporno, tožnik zakonskih pogojev za priznanje uveljavljenega statusa tudi po presoji sodišča ne izpolnjuje. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti tožbene navedbe, da je bil tožnikov oče kot zaveden Slovenec v vpis v fašistično organizacijo prisiljen zaradi preživljanja svoje družine in da je bil ustreljen s strani partizana le zaradi prisile, ki jo je nad njim izvajal okupator.
brezplačna pravna pomoč - izdaja dopolnilne odločbe - predlog stranke
Pogoj za izdajo dopolnilne odločbe je, da s prvotno odločbo ni odločeno o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka. Stranka mora izdajo dopolnilne odločbe najprej zahtevati pri upravnemu organu.
vezanost na Ustavo in zakon - poprava krivic - upravni spor
Upravno sodišče v upravnem sporu, ki je namenjen presoji zakonitosti posamičnega akta (1. odstavek 157. člena Ustave, 1. in 2. člen ZUS-1), ne more oziroma ni pristojno, da bi tožeči stranki zagotovilo sodno varstvo zaradi kršitev, ki naj bi jih tožniku povzročil bivši enopartijski sistem, če zakonodajna veja oblasti sodnega varstva in poprave škode, kot jo uveljavlja tožnik, ni uredila v pravnih predpisih.
KZ člen 109, 109. ZIKS-1 člen 8, 8/2, 8, 8/2. ZUS-1 člen 40, 40/3, 65, 40, 40/3, 65.
prosti preudarek - spor polne jurisdikcije - pogojni odpust
Odločba o pogojnem odpustu je ne glede na njeno kazenskopravno vsebinsko podlago upravni akt (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 440/2006 z dne 21. 4. 2006). Glede na določbe 109. člena KZ gre za upravno odločanje, pri katerem tožena stranka lahko v določenih primerih uporabi diskrecijsko pravico (prosti preudarek). Meje odločanja po prostem preudarku so podane v prvem stavku 4. odstavka 109. člena KZ: tožena stranka lahko prosti preudarek uporabi šele potem, ko ugotovi, da je pri obsojencu, o katerega pogojnem odpustu odloča, mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Šele v primeru, če je ugotovitev pozitivna, lahko na podlagi uporabe prostega preudarka pogojni odpust podeli ali pa odreče. O tem, kakšna so pri obsojencu pričakovanja glede ponovitve kaznivega dejanja, odloča na podlagi okoliščin, ki jih 4. odstavek 109. člena določa v drugem stavku. Pri pozitivnem odločanju o prošnji za pogojni odpust gre za odločanje na podlagi diskrecijske pravice. Kadar gre za takšno podlago upravnega odločanja, sodišče nima pooblastila za sojenje v sporu polne jurisdikcije, saj je v zadevah upravnega odločanja na podlagi diskrecijske pravice pooblaščeno le za preizkus, ali je bila diskrecijska pravica upravnega organa uporabljena v zakonsko določenih mejah in v skladu z namenom, za katerega je podeljena (3. odstavek 40. člena ZUS-1).