Določba 44. člena ZDDV specialno ureja odbitek vstopnega DDV pri prometu rabljenih prevoznih sredstev. Podlaga za nepriznavanje odbitka DDV v obravnavanem primeru je neupoštevanje določbe 5. odstavka 44. člena ZDDV.
Po 3. odstavku 143. člena CZ je carinski dolžnik pri uvozu blaga deklarant; v primeru posrednega zastopanja je carinski dolžnik tudi oseba, za račun katere je deklarant vložil carinsko deklaracijo. Po povedanem imata navedeni osebi status stranke v carinskem postopku. Položaj, v katerem oseba nastopa v carinskem postopku, je razviden iz listin (ECL), ki so predložene in ki so potrebne za izvedbo carinskega postopka. V obravnavanem primeru je tožnik vpisan v polje 8 ECL, zato se postavlja vprašanje njegove legitimiranosti kot stranke v tem carinskem postopku.
Upravičenec za denacionalizacijo, ki mu je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo, ki je bila kasneje odpravljena, je lahko zahteval (po svoji izbiri) vrnitev premoženja v nepravdnem postopku ali v upravnem postopku, vendar v primeru, če je bilo odločeno o vrnitvi premoženja v sodnem postopku, je bila tudi za odločitev o odškodnini za povečano vrednost premoženja podana sodba in ne upravna pristojnost.
V kakšnem položaju se pojavlja oseba, ki nastopa v carinskem postopku, je razvidno iz enotne carinske listine, to je deklaracije, ki se predloži, ker je potrebna za izvedbo izbranega carinskega postopka. Stališče tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je glede na določbo 3. odstavka 143. člena in 150. člena CZ tožnik carinski dolžnik in da ima položaj stranke in ne stranskega intervenienta, je nepravilno.
Upravičenec za denacionalizacijo, ki mu je bilo premoženje zaplenjeno s kazensko sodbo, ki je bila kasneje odpravljena, je lahko zahteval (po svoji izbiri) vrnitev premoženja v nepravdnem postopku ali v upravnem postopku, vendar v primeru, če je bilo odločeno o vrnitvi premoženja v sodnem postopku, je bila tudi za odločitev o odškodnini za povečano vrednost premoženja podana sodba in ne upravna pristojnost.
V znesek 5 mio SIT (1. odstavek 45. člena ZDDV) se vštevata samo obdavčen in oproščen promet, medtem ko se neobdavčljiv promet ne všteva v ta znesek. Če z zakupom plovila zakupojemalec ne bo opravljal prevoza potnikov, komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, ampak bo organiziral booking in sklenil potrebne agencijske posredniške in druge pogodbe (tudi dajanje v podnajem), potem oprostitve po 31. členu ZDDV ni mogoče uveljaviti.
Kadar prostorski izvedbeni akt določa, da je dolžan investitor pridobiti soglasje lastnika sosednje parcele, če je odmik objekta, ki naj bi se gradil, manjši od 4 m, to pomeni, da v takem primeru brez soglasja lastnika sosednje parcele investitorju ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Soglasje za gradnjo objekta bližje parcelni meji od predpisane, mora biti dano v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja in ne prej, saj ga je mogoče vsak čas preklicati.
zloraba prevladujočega položaja - varstvo konkurence
Poslovna odločitev tožeče stranke za prodajo ISDN paketa ni bila sporna, če tožeča stranka ne bi istočasno s svojo ISDN ponudbo reklamirala tudi ponudbo svoje poslovne enote in kasneje hčerinske družbe A.A.A. d.o.o., ostale konkurente za dostop do interneta pa pri tem zavrnila.
142. člen ZDavP-1, na katerem tožnik utemeljuje svoj predlog za odlog oziroma za zadržanje davčne izvršbe, velja za primer, kadar se zoper sklep o izvršbi pritoži davčni dolžnik. Pravno sredstvo 142. člena je torej omejeno tako na osebo (zgolj dolžnik), kot tudi na pravno sredstvo (zgolj pritožba).
naknaden obračun carinskega dolga - obnova postopka
Dejstvo, da pristojni angleški carinski organi pri izvozniku v Veliki Britaniji v zvezi s spornimi izjavami na računih niso našli nobenih dokumentov, ki jih je izvoznik za namene preverjanja dolžan hraniti tri leta, predstavlja zadostno podlago za ugotovitev, da izjave na računih niso verodostojne. Ugodnosti začasnega sporazuma namreč veljajo samo ob predložitvi verodostojnih dokazil o poreklu, ki pa morajo biti na razpolago carinskim organom tako ob izdaji kot tudi ob preverjanju dokazil o poreklu s strani tistega, ki je izjavo dal.
Da je zakup plovila plačila DDV oproščen, mora zakupnik plovilo uporabiti za prevoz potnikov, za komercialno, industrijsko in ribiško dejavnost, to pa mora biti razvidno iz pogodbe o zakupu. Tožnik pa je oddal plovila v najem zaradi oddajanja v podnajem, kar ni oproščeno plačila DDV po 2. točki 2. odstavka 31. člena ZDDV, saj gre za drug pravni posel (drugačen promet), kot je zajet v tej točki.
Določba 88. člena EZ vsebuje vsebinske in časovne omejitve, gre za lex specialis upravnega postopka, in je zato tudi pisno zahtevo iz 3. odstavka 88. člena EZ šteti kot del tega posebnega upravnega postopka.
Ravnanja upravitelja v konkretnem postopku prisilne poravnave, stečaja oziroma likvidacije, iz katerih izhaja, da oseba ni primerna za opravljanje te funkcije, so torej ravnanja, iz katerih izhaja, da funkcijo upravitelja opravlja nevestno ali nepošteno.
Zdravniška zbornica je pravilno postopala, ko je v obnovljenem postopku izdala odločbo o specializaciji za vse kandidate, ki so se prijavili na javni razpis. Z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače. Tudi predlog za obnovo postopka praviloma ne zadrži izvršitve odločbe, glede katere se predlaga obnova.
skladnost projekta z izvedbenim prostorskim aktom - gradnja v vidnem polju sakralne arhitekture - legalizacija objekta
Iz Odloka nesporno izhaja, da predmetna cerkev v njem ni zajeta, zato določbe 31. člena zanjo ni mogoče uporabiti, saj je z Odlokom ščiteno vidno polje sakralnih objektov, ki so znotraj navedenih prostorsko ureditvenih pogojev, ki jih določa Odlok. Iz upravnih spisov pa tudi sicer izhaja, da je odmaknjenost predmetne cerkve od objektov tožeče in prizadete stranke več kilometrov, zato tudi iz tega razloga ni mogoče uporabiti določbe 31. člena Odloka, saj le ta prepoveduje gradnjo novih stavb, če bi te zapirale veduto sakralne arhitekture, to pa pomeni, da bi morala novo zgrajena stavba v celoti zapreti veduto sakralnega objekta oziroma v tem primeru predmetne cerkve, kar je seveda možno le v primeru, da bi novo stavbo postavili tako blizu cerkve, da bi s tem zaprla njeno veduto.
ZDVGOMP člen 27, 13, 25, 25/1, 27, 13, 25, 25/1. ZGO-1 člen 54, 54/1, 62, 54, 54/1, 62.
mejni prehod - dokazilo o pravici graditi na zemljišču - enotno dovoljenje
V zadevi ni sporno, da zapuščinski postopki po članih agrarne skupnosti, ki so dobili vrnjene v postopku denacionalizacije sporni parceli, niso zaključeni, saj v večini primerov niso bili niti uvedeni, uveden pa je postopek za razlastitev, zato je po mnenju sodišča ugovor tožeče stranke, da investitor ni predložil dokazila o pravici graditi v skladno s 25. členom ZDVGOMP, neutemeljen.
ZGD člen 394, 394. ZDavP člen 49a. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
rubež denarnih sredstev na računih - izbris družbe iz sodnega registra - odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - prisilna izterjava davčnega dolga
Za presojo, ali gre za aktivnega družbenika v smislu obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002, je odločilno, ali je družbenik imel možnost vpliva na poslovanje družbe, ne pa da te možnosti ni izkoristil. Da tožnik ne bi imel možnosti vpliva na poslovanje družbe, pa niti ne zatrjuje. Trdi namreč le, da dejansko ni bil vključen v poslovanje in upravljanje izbrisane družbe. Po določbi 3. odstavka 394. člena ZGD družbeniki za obveznosti izbrisane družbe odgovarjajo solidarno. Gre za kogenten predpis, ki ga s pogodbo ni mogoče spremeniti. To pomeni, da lahko upnik uveljavlja plačilo svojih terjatev od kateregakoli družbenika, vse dokler njegova terjatev ni v celoti poplačana. Uveljavljanje morebitnih regresnih zahtevkov po poplačilu terjatve pa je stvar medsebojnih razmerij med družbeniki izbrisane družbe.
Po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, v kateri bi bilo mogoče uporabiti določbo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, saj ni šlo za umik zahtevka zaradi njegove neutemeljenosti, ampak zaradi posebne procesne situacije, ko je upravni organ izdal novo – za tožnike ugodno – odločbo, kakršno so ti želeli doseči z vložitvijo tožbe (da se dovoli obnova postopka iz prej navedenega razloga). To pa pomeni, da so tožniki s tožbo dejansko uspeli in da je ustavitev postopka le formalne narave, ki ne odraža vsebinskega izida spora: ta je v bistvu enak kot pri ugodilni sodbi iz 64. člena ZUS-1.
Z določbo 146. člena ZOFVI zakonodajalec strokovnim delavcem ni priznal višje strokovne izobrazbe od dejansko pridobljene, temveč jim je le ohranjal obstoječa delovna razmerja v vzgoji in izobraževanju. Ta pravica pa ni pridobljena za vedno in za vse primere, temveč le za tiste delavce, ki so ob uveljavitvi ZOFVI in ves čas neprekinjeno na takem delovnem mestu. Ob ponovni zaposlitvi v vzgoji in izobraževanju so za tožnico veljali izobrazbeni pogoji po določbah ZOFVI, kar pomeni, da prehodna določba 146. člena ZOFVI zanjo ne velja več.