ZIZ člen 15, 24, 34, 35, 35/1.ZPP člen 17, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - novo sredstvo izvršbe - nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika
Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika in z novimi sredstvi izvršbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - stečajni postopek nad invalidskim podjetjem - predhodno soglasje Vlade RS
Predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Bližnje sorodstveno razmerje pravdnih strank z eno od strojepisk na stvarno in krajevno pristojnem sodišču samo po sebi ni okoliščina, ki bi kazala na obstoj nevarnosti, da bi zaradi morebitnega poskusa vplivanja strojepiske mogla biti ogrožena nepristranskost sojenja.
povrnitev gmotne škode - izgubljeni dobiček - izračun izgubljenega dobička - ugotovitev obsega poslovanja pred škodnim dogodkom - pravni standard
Ker predstavlja izgubljeni dobiček razliko pred tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo in tistimi dohodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali, je pravo izhodišče za njegovo ugotavljanje obseg poslovanja, o katerem sklepamo na podlagi podatkov o poslovanju v preteklosti. Ob dejstvu, da je tožnik avtoprevoznik, pomeni to obseg opravljanja avtoprevozništva v preteklih obdobjih. Za to obdobje je treba ugotoviti obseg prihodkov od poslovanja, zmanjšan za davek na dodano vrednost. Od prihodkov je treba odšteti odhodke, vendar le tiste, ki spadajo v kategorijo t.i. variabilnih stroškov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Samo okoliščina, da gre za sodišči z istim sedežem, ki sta tudi locirani v isti stavbi, ne kaže na obstoj nevarnosti, da bi zaradi vplivanja tožničine matere mogla biti ogrožena nepristranskost sojenja.
ZKP člen 53, 53/3, 371, 371/1-5, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obtožba upravičenega tožilca - kazenska ovadba kot pravočasno vložena zasebna tožba - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po spremembi opisa in pravne opredelitve kaznivega dejanja je okrožna državna tožilka umaknila obtožni predlog, ker se tako spremenjeno kaznivo dejanje preganja na zasebno tožbo. V tem primeru se je oškodovančeva v zakonskem roku treh mesecev (1. odstavek 52. člena ZKP) podana kazenska ovadba štela za pravočasno vloženo zasebno tožbo.
Upravičeni tožilec nikdar ne more prevzeti in nadaljevati postopka, ki ga je uvedel neupravičeni tožilec.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda - kaznivo dejanje zoper javni red in ljudsko oblast
Ker opis ravnanja, ki se očita obsojencem, ne predstavlja niti propagande niti agitacije, še manj pa pozivanja k nasilnemu zrušenju obstoječe državne ureditve, ni podano kaznivo dejanje po 1. odstavku 9. člena ZKLD.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8, 8, 8/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - opustitev ovadbe
Sprejemanje literature "Matjažev glas" in njeno razširjanje ne predstavlja podpiranja skupin, ki bi delovale proti državi, saj ni navedeno, kakšna je bila vsebina te literature, še manj pa, kaj naj bi vsebina te literature pomenila v zvezi z opredelitvijo obsojencev glede protidržavnega delovanja, ki se jim očita. Zato tudi ni podano kaznivo dejanje po 8. točki 3. člena ZKLD.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 8. člena ZKLD je storil, kdor je vedel za pripravljanje ali izvrševanje kakšnega kaznivega dejanja iz 2. člena tega zakona, pa o tem ni obvestil državnih organov. Obsojenec tega, da je prejel en izvod "Matjaževega glasu", ni bil dolžan prijaviti, saj to ni pomenilo storitve kaznivega dejanja iz 2. člena ZKLD.
davek od osebnih prejemkov - posamezni bruto prejemek
Ker pojem "posamezni bruto prejemek" ni definiran, ni mogoče pod tem pojmom šteti vse prejemke, ki jih naročnik storitve izplača za opravljene storitve isti osebi.
povrnitev negmotne škode - objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - višina denarne odškodnine
Tožnikov prispevek k škodnemu dogodku je pravilno ocenjen - tako s stališča stopnje njegove malomarnosti, kot s stališča krivdnega ravnanja tožene stranke. Ne zato, da bi predstavljalo podlago njene odškodninske odgovornosti (ta je namreč objektivna) marveč kot dejavnik, ki zmanjšuje oškodovančev krivdni prispevek k škodnemu dogodku.
Gre za odločanje o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe distribucije zemeljskega plina v občini. V konkretnem primeru je s tožbo izpodbijani akt izdal občinski svet, morala pa bi jo izdati občinska uprava po določbah ZUP (odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-303/97 z dne 4.6.1998), na drugi stopnji pa župan.
zavrnitev brezplačne pravne pomoči - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - prepoved vlaganja ponovne zahteve za brezplačno pravno pomoč za šest mesecev
Zgolj dejstvo, da tožnica v vlogi za brezplačno pravno pomoč ni navedla dveh hranilnih knjižic, še ne pomeni, da je to naredila z namenom, da si pridobi brezplačno pravno pomoč.
zakonitost sklepa občinskega sveta - nedovoljena pritožba - vložitev pritožbe po osebi, ki nima te pravice
Če je v upravnem sporu pritožbo vložila svetnica občinskega sveta kot fizična oseba, taka pritožba ni dovoljena, saj je stranka spora občinski svet. Zato je moralo pritožbeno sodišče tako pritožbo zavreči (352. člen ZPP v zvezi s 16. čl. ZUS).
Določbe zakonov ali kolektivnih pogodb pri obravnavanju instituta plače v preteklosti niso bile povsem jasne, kljub temu pa večletna sodna praksa revizijskega sodišča in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato bi morala že tožena stranka, prav tako pa tudi sodišče, ... , kot osnovo za izračun revidentove odpravnine upoštevati plačo v bruto, ne pa v neto znesku.
Sodišče druge stopnje, pred njim pa izrecno tudi sodišče prve stopnje, je ugotovilo in obrazložilo, da tožnica v sporni obračun plač ni vpisala dodatkov k plačam (dejansko stanje), kar pomeni, da tudi k svoji ne, in da tudi ni izvedla nadaljnje računalniške obdelave plač. Če pa tega ni storila, že celo brez ugotavljanja njenih pooblastil in odgovornosti v smislu zakona o računovodstvu, v zvezi s pripravo obračunov plač, ni bila odgovorna za očitane storitve hujše kršitve delovnih obveznosti po 17. točki 31. člena pravilnika o odgovornosti za delovne obveznosti - nezakonito ravnanje z družbenimi sredstvi, niti ne po 21. točki 31. člena pravilnika - zloraba položaja.