Vprašanje, ali je imel organ, ki je odločal o ugovoru v disciplinskem postopku, mandat za odločanje, oziroma ali je bil imenovan ali izvoljen v skladu s predpisi, je v disciplinskem postopku bistveno vprašanje materialnega prava za pravilno odločitev, kar pomeni, da je pravno pomembno.
pogoji za vložitev revizije - nedopustnost revizije
Tožnik je revizijo vložil sam in navedel, da je diplomirani pravnik, ne pa tudi, da ima opravljen pravniški državni izpit, ne za eno ne za drugo pa ni predložil nobenih dokazil. Taka navedba dopušča, brez kakršnihkoli dodatnih popravkov ali dopolnitev, ugotovitev, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice.
Določbe zakonov ali kolektivnih pogodb pri obravnavanju instituta plače v preteklosti niso bile povsem jasne, kljub temu pa večletna sodna praksa revizijskega sodišča in pravna teorija zagovarjata stališče, da pojem plače v delovno-pravni zakonodaji, če ni izrecno določeno drugače, vedno pomeni bruto zneske. Zato bi morala že tožena stranka, prav tako pa tudi sodišče, ... , kot osnovo za izračun revidentove odpravnine upoštevati plačo v bruto, ne pa v neto znesku.
Splošna deklaracija o človekovih pravicah člen 23. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah člen 7. ZTPDR člen 49, 49/1, 51. ZDR (1990) člen 1, 1/2, 2, 2/3.
zakonitost razporeditve in napredovanja v državni upravi - subjektivnost ocenjevanja - omejitve subjektivnega ocenjevanja
Z določbami o pogojih napredovanja iz 8. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi in njegovega ovrednotenja v 9., 10., 11. in 12. členu ter ustreznega obrazca je subjektivnost predstojnika pri oblikovanju ocene dovolj omejena, z določbami od 9 - 13. člena pa je zagotovljena preverljivost.
I. Zamenjava slipov kreditne kartice na blagajni prodajalne, kjer je tožnica delala, za gotovino, pomeni v smislu določb pravilnika tožene stranke hujšo kršitev delovnih dolžnosti nezakonitega razpolaganja s sredstvi podjetja.
II. Ker je bilo zaradi istovrstnih disciplinskih kršitev obravnavanih več sodelavk, se tožnica zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa ne more sklicevati na šikanozno obravnavo.
zakonitost razrešitve - delegacija - tehtni razlogi za delegacijo
Zakon o pravdnem postopku ne pozna inštituta "izločitve vseh sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča" niti "izločitve sodišča", ker to ni razlog iz 67. člena ZPP za prenos pristojnosti.
Za odločitev o prenehanju delovnega razmerja je odločilno le, da je tožnik tujec, ki mu je delovno dovoljenje prenehalo veljati, za novega pa ni zaprosil. V takem primeru tujcu preneha delovno razmerje po zakonu samem z dnem prenehanja delovnega dovoljenja (16. člen ZZT) in je odločitev delodajalca zgolj deklarativna.
Iz podatkov spisa, prav tako pa iz navedb tožene stranke, ne izhaja, da obstoji kakšna okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodnikov Delovnega sodišča v ... Način dela na sodišču in zatrjevano dejstvo, da mora tožena stranka listine, na katere se nanašajo njene navedbe, predložiti vsaki tožeči stranki, niso tak razlog, enako kot ne dejstvo, da vsaka od tožečih strank lahko poda v postopku svojo izjavo. Celo nasprotno, vodenje zadev tako, kot si predstavlja tožena stranka, bi pomenilo kršitev temeljnega načela iz 5. člena ZPP in s tem poštenega vodenja postopka. To še posebej zato, ker je iz dosedanjih navedb v spisu razvidno, da tožečim delavcem za vrsto stvari ni znano, kako jih je tožena stranka izvedla. To pa pomeni, da se o stališčih tožene stranke sploh ne morejo izjaviti, dokler ne poznajo vseh dejstev, na katerih je svoje odločitve gradila tožena stranka.
Razni očitki s strani direktorja v zvezi z delom, vrednostne ocene in napoved prenehanja delovnega razmerja, ob dejstvu, da se je tožnik zavedal, da mu lahko delovno razmerje sicer preneha le po legalno izvedenem postopku, ne pomenijo resne grožnje v smislu 60. člena ZOR, niti ni šlo za prevaro v smislu 65. člena ZOR, saj se je tožnik zavedal, da bi lahko prišlo do razčiščevanja očitkov tudi v disciplinskem postopku in podpis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja ni bil edini način rešitve spora z direktorjem tožene stranke.
razporeditev - organizacija dela v gospodarski družbi
Gospodarska družba se ukvarja s pridobitno dejavnostjo in v njeno prosto presojo sodi odločitev o tem, kako se bo za to organizirala, kako bo dejavnost opravljala, kakšna bo njena poslovna politika in kakšne rezultate pričakuje. Na takih povsem poslovnih odločitvah temelji tudi odločitev o notranji organizaciji delovnih mest ter o zahtevah in pričakovanjih do delavcev, ki bodo na ta delovna mesta razporejeni. Presoja o tem, da bodo ugotovljene težave v neki poslovni enoti lahko odpravljene tako, da se imenuje nov vodja -
torej za organizacijo dela in poslovanja odgovorni delavec - sodi v okvir nujnih potreb delovnega procesa in organizacije dela.
I. Tožnica je storila hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe položaja, ko je kot direktorica oddala investicijsko vzdrževalna dela moževi firmi brez obvestila sveta tožene stranke, saj bi to morala storiti že zaradi nasprotja interesov pri oddaji del.
II. Kot direktorica je bila tožnica pooblaščenka za zastopanje tožene stranke nasproti tretjim, ne pa v razmerju do same sebe. Zato je z izplačilom avtorskega honorarja sama sebi, brez podpisa ustrezne avtorske pogodbe, tožnica storila hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe položaja.
III. Tožnica je storila hujšo kršitev delovnih obveznosti zlorabe položaja, ker po dejanskem prenehanju opravljanja funkcije direktorice kljub izrečenim zahtevam ni vrnila službenega avtomobila, ki je bil nabavljen za operativne službene potrebe.
ZOR člen 26, 28, 69, 70, 454.ZMZPP člen 20, 27. Zakon o obveznim odnosima.
sklenitev pogodbe - pogodba o pristopu k dolgu - način izjave volje - dogovorjena oblika - uporaba hrvaškega prava
Vprašanje, kakšno voljo in na kakšen način je izrazil udeleženec v pravnem prometu, je dejansko vprašanje. Vprašanje pravilne uporabe materialnega prava pa je, ali je sodišče ravnalo v skladu z zakonom, ko je sploh ugotavljalo, na kakšen način je bila volja izražena. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pa mora sodišče napraviti še konkluzijo in odločiti, kako to dejansko stanje vpliva na utemeljenost zahtevka. Konkluzija pomeni uporabo materialnega prava.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nesprejemanje pravnomočno ugotovljenih dejstev in s tem uveljavljanje drugačne dokazne presoje, kot jo je sprejelo sodišče prve in potrdilo sodišče druge stopnje, predstavlja izpodbijanje pravnomočne sodbe iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (373. člen ZKP). Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22175
ZKP člen 392, 392/5. KZ (1977) člen 52, 52/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba - krivda - eventualni naklep
Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izvedlo vse potrebne dokaze, jih sodišču druge stopnje ni bilo potrebno ponovno izvajati ali razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, temveč je na podlagi določbe 5. odstavka 392. člena ZKP lahko samo ugotovilo drugačno dejansko stanje.
Obtoženec je oškodovanca onemogočil že s tem, da ga je udaril s pestjo v obraz, če ga je bilo potrebno zadržati na tleh, pa bi to lahko storil s silo, ki ne bi povzročila hudih telesnih poškodb. Zato je pravilna ugotovitev, da se je obtoženec zavedal, da lahko s svojim ravnanjem oškodovancu povzroči resne poškodbe, pa je v možnost nastanka takšnih posledic privolil, torej je kaznivo dejanje storil z eventualnim naklepom.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS40694
ZPPSL člen 112, 113/1, 131. ODZ paragraf 1175, 1176.
začetek stečajnega postopka - izločitvena pravica - lastninska pravica na nepremičninah - vknjižba lastninske pravice - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Za določitev, ali obstaja izločitvena pravica, je odločilen trenutek nastanka pravnih posledic stečajnega postopka (prvi odstavek 131. člena ZPP).
Tožeča stranka je uveljavljala pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na temelju pravnih pravil o družbeni pogodbi (paragraf 1175 in naslednje OZD). V času začetka stečajnega postopka ni bila vknjižena v zemljiško knjigo, niti ni imela vloženega predloga za vpis v zemljiško knjigo. Ob začetku stečajnega postopka je tožeča stranka lahko imela le obveznostnopravni zahtevek na prenos lastninske pravice iz družbene pogodbe. Izločitvene pravice ni imela.
ZPPSL člen 126, 126/1, 130, 130/2, 137, 137/2-2, 147, 147/4.ZOR člen 308, 308/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - stečajni postopek - stečajni upravitelj - prodaja stečajnega dolžnika - legitimacija za vložitev izpodbojne tožbe - pogodba o odstopu terjatve - določnost tožbenega zahtevka
Po prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe ostane stečajni upravitelj še vedno isti organ stečajnega postopka in kot tak tudi upravičen do vložitve izpodbojne tožbe po določbi prvega odstavka 126. člena ZPPSL.
Tožbeni predlog izpodbojne tožbe je dovolj določen, če se z zadostno natančnostjo opredeli samo pravno dejanje dolžnika, ki se izpodbija.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - rok za vložitev tožbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - oblikovalna tožba
Tožba na izpodbijanje pravnega dejanja stečajnega dolžnika je tožba z dvema zahtevkoma: oblikovalnim in dajatvenim. Z obema zahtevkoma mora biti vložena v prekluzivnem šestmesečnem roku od objave začetka stečajnega postopka v uradnem listu.
Ugoditev oblikovalnemu tožbenemu zahtevku je prva materialnopravna predpostavka za odločanje o utemeljenosti dajatvenega tožbenega zahtevka na vrnitev pridobljene koristi v stečajno maso. Če ta zahtevek na materialnopravni podlagi ni utemeljen, to ne pomeni, da je odpadel pravni interes tožeče stranke za oblikovalno tožbo, ki bi jo zato sodišče moralo zavreči.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS40664
ZPPSL člen 131, 131/1, 137, 137/3.ZOR člen 966, 968.
ločitvena pravica - nastanek ločitvene pravice - notarski zapis - zastavna pravica na premičninah
1. "Druga ločitvena pravica", ki jo omenja prvi odstavek 131. člena ZPPSL lahko nastane le, če kakšen drug zakon natančno določa predpostavke za njen nastanek. Notarski zapis o sklenitvi zastavne pogodbe glede premičnine z dogovorom o neposredni izvršljivosti sam po sebi ne zadošča za nastanek "druge ločitvene pravice" na premičnini, če niso izpolnjene še druge predpostavke za nastanek zastavne pravice na premičnini.
2. Prijavitelj ločitvene pravice lahko v pravdnem postopku uveljavlja ločitveno pravico tudi na drugi pravni podlagi kot je tista, ki jo je navedel v prijavi ločitvene pravice po 2. točki tretjega odstavka 137. člena ZPPSL.
3. Izročitev premičnine je predpostavka za nastanek zastavne pravice na premičnini (966. in 968. člen ZOR).
Kot trajno posledico prestanega duševnega pretresa ima tožnica depresivno psihonevrozo s pretežno anksiozno problematiko. Ta škoda ni zajeta z odškodnino za strah. Trajne posledice strahu so namreč zgolj okoliščina, ki kaže na intenzivnost strahu. Kadar pa preidejo v drugo obliko škode, ko dobijo obliko trajne duševne motenosti, lahko predstavljajo podlago za odmero odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Toženčevo sklicevanje na to, da njegovo ravnanje ni bilo "očitno nepošteno" ni utemeljeno. Pri prevzemu denarja namreč on in/ali njegova pravna prednica nista izražala prave volje, saj sta sprejela denar za plačilo kupnine stanovanja, ki sta ga bila že kupila. Ker tožnika za to nista vedela in sta ju toženca spravila v zmoto ali sta ju držala v zmoti, sta ju prevarala (65. člen ZOR), in je tako ravnanje očitno nepošteno. Toženec in njegova žena nista ravnala pošteno že pri sklepanju pravnega posla in prevzemu denarja, zato sta predvsem onadva izrabljala možnost in trgovala s pravico odkupa stanovanja po ugodnih pogojih iz SZ.