izvršilni naslov - razlika plače - določenost zahtevka - dopustnost izvršbe
Ker je bilo v izreku pravnomočne sodbe določeno, da mora tožnica tožencu plačati razliko plače med vrednostjo 420 in 720 točk, toženec v izvršbi ni mogel zahtevati višje razlike do dejanske plače, ki naj bi bila za delovno mesto, iz katerega je bil toženec nezakonito razporejen, v vmesnem obdobju določene z individualno pogodbo o zaposlitvi.
ZDR (1990) člen 35, 36, 36/2.ZPP člen 2, 3, 3/1, 371, 378.
prenehanje delovnega razmerja zaradi operativnih razlogov - preizkus uporabe materialnega prava na pritožbenem sodišču
Pritožbeno sodišče pazi na pravilno uporabo materialnega prava le znotraj meja pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti le, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno samo v povezavi z zatrjevanimi dejstvi in zatrjevanimi pravnimi učinki.
pokojninsko zavarovanje - tujec - štetje zavarovalne dobe
Osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do 31.3.1992 po predpisih, ki so veljali do navedenega datuma, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Glede na to določbo, je tožnik, ki ni bil državljan Republike Slovenije do datuma, s katerim je uveljavljal pravico do starostne pokojnine, dopolnil 56,5 let starosti in imel skupaj z zavarovanjem za primer brezposelnosti in dokupljeno dobo za čas rednega šolanja 18 let, 2 meseca in 21 dni pokojninske dobe. To pa po določbah 39. člena ZPIZ (1992) ni zadoščalo za priznanje pravice do starostne pokojnine.
invalidsko zavarovanje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Po določbi prvega odstavka 7. člena ZPIZ se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo po zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP - Uradni list SFRJ, št. 47/86), če z zakonom (ZPIZ) ni drugače določeno. Ta določba velja tudi za obnovo postopka. Pogoji za obnovo postopka so tako določeni v 249. členu ZUP, kjer je določeno, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, med drugim obnovi, če se zve za nova dejstva ali najde ali pridobi nove dokaze, ki bi mogli samo zase ali v zvezi z že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi ta dejstva ali bi bili ti dokazi znani ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
Postopek v delovnem sporu, v katerem je tožnik zahteval razveljavitev disciplinskih sklepov, reintegracijo in plačilo plače, je bil prekinjen zaradi stečaja toženih strank. Na podlagi vloge tožnika, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za predlog za nadaljevanje postopka, je bil postopek s pravnomočnim sklepom nadaljevan. Pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka je sodišče splošne pristojnosti v stečajnem postopku napotilo tožnika, da v 15 dneh s tožbo uveljavlja prerekano terjatev. Ker je bil postopek za plačilo terjatve, ki je bila prerekana v stečajnem postopku, že začet in s pravnomočnim sklepom tudi nadaljevan, sodišči druge in prve stopnje nista smeli zavreči tožbe tožnika zato, ker bi naj zamudil rok za njeno vložitev.
ZTPDR člen 58. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7, 8.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved v disciplinskem postopku
V primeru odpovedi delovnega razmerja gre za poseben disciplinski ukrep, ki je predviden samo v razmerju med delavcem in zasebnim delodajalcem in ki v drugih delovnih razmerjih ni možen, kljub temu, da je po vsebini in posledicah podoben disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega razmerja, kot ga določa zakon. Zato za ta postopek lahko veljajo pravila disciplinskega postopka, ki jih KPDZD določa v 41. členu. Taka razlaga pozitivnih predpisov je v skladu tudi z določbami konvencije 158. Mednarodne organizacije dela, ki določa, da ima med drugim delavec pravico do zagovora (7. člen) in pravico do pritožbe (8. člen), kar mu je z določbami KPDZD zagotovljeno.
prenehanje delovnega razmerja - delo delavca trajno ni potrebno
Delodajalec je postopek za ugotovitev, da delo delavcev trajno ni potrebno, in tudi, delo katerih delavcev ni potrebno, izvedel v skladu z določbami zakona in kolektivnih pogodb. Delavec v reviziji zato ne more uspeti s trditvami, da postopek ni bil zakonito izveden in da posamezna merila vrednotenja niso bila upoštevana v skladu s pravnimi normami.
Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
Vzrok za razporeditve je bil predvsem v slabši zasedenosti delovnih mest, pa tudi v znanju in usposobljenosti tožnika, ki bi zaradi tega ugodno vplival na delo na postaji. To je povsem utemeljen razlog njegove razporeditve, še posebno zato, ker je tudi iz izjave priče povsem nedvomno razvidno, da je bil tožnik kader, ki je bil za postajo P. nujno potreben. Zato ni sprejemljivo stališče tožnika, da njegova razporeditev ni bila opravljena v skladu z določbami 30.
Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjujejo (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To revizijo je kasneje z vlogo umaknila, zato je sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.