ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 7, 7/1, 26, 28, 34. ZUS-1 člen 75, 75/3. Direktiva 2013/32 / EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/2.
mednarodna zaščita - priznan status - subsidiarna oblika zaščite - preganjanje - glavna obravnava - odločanje na seji - izrek odločbe o priznanju statusa
Sodišče prve stopnje je zadevo obravnavalo pred spremenjenim senatom, vendar je odločalo na seji, in torej ni opravilo glavne obravnave, na kateri bi v ponovljenem postopku izvajalo dokaze na način, ki bi omogočal soočenje izjav stranke z izjavami drugih (kot prič) in s tem ugotavljanje njihove verodostojnosti. Sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve na izjave, ki jih je tožnica dala na obravnavi (pred drugim senatom). To velja predvsem, ker je bila ravno zaradi načina oprave glavne obravnave v obravnavani zadevi ugotovljena kršitev, zaradi katere je Vrhovno sodišče sodbo razveljavilo.
Za utemeljeno uveljavljanje preganjanja ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju, temveč mora biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana. Prosilec mora svojo prošnjo utemeljiti individualno, torej glede na svoje okoliščine oziroma lastnosti.
ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma kot status subsidiarne zaščite. Ne gre torej za dve pravici (za pravico do statusa begunca in pravico do statusa subsidiarne zaščite) in dva samostojna zahtevka, temveč sta to le dve obliki ene pravice, to je pravice do mednarodne zaščite.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015841
ZUP člen 130, 132. ZMZ člen 2, 2/3, 3, 3-15, 28, 30, 42, 42/1.
mednarodna zaščita - postopek pred upravnim organom - združitev zadev - strah pred preganjanjem - istospolna usmerjenost
Če organ združi dve zadevi v en postopek, to ne pomeni, da je lahko oziroma je možna za obe zadevi le ena (enaka) odločitev. Od združitve zadev (ki bi se sicer ločeno obravnavale) v en postopek, ki je fakultativna in ne obvezna, je treba namreč ločiti enotno obravnavanje zadev, kadar so stranke po zakonu ali po naravi pravnega razmerja v takšni skupnosti, da je mogoče o njihovi pravici oziroma obveznosti odločiti samo enako. Tudi 132. člen ZUP jasno določa, da tudi če se začne en sam postopek po 130. členu ZUP, nastopa v postopku vsaka stranka samostojno.
Zakon veže priznanje mednarodne zaščite na preganjanje oziroma resno škodo, ki preti prosilcu v državi njegovega državljanstva oziroma njegovi izvorni državi. Tožnik je državljan Srbije, kar izkazuje z biometričnim potnim listom, predložil pa je tudi potrdilo o srbskem državljanstvu, nikoli pa ni uveljavljal preganjanja oziroma resne škode v svoji državi, katere državljan je, torej v Srbiji.
Tožnik ni izkazal, da je njegov strah objektivno utemeljen in da bo ob vrnitvi v izvorno državo preganjan oziroma da mu bo grozilo nečloveško ali poniževalno ravnanje v smislu druge alineje 28. člena ZMZ. To tudi ne izhaja iz informacij o položaju istospolno usmerjenih oseb v Srbiji, zato ni bilo podlage za priznanje mednarodne zaščite.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 135, 325, 325/3, 369. ZDDPO-1 člen 16, 17, 70, 70/1-1b, 74, 74/1-7. ZDoh-2 člen 1, 1/2, 18, 18-5, 80, 80/1-2, 80/1-3, 90, 90/4-1, 97, 125, 132, 132/1, 134, 134/2. OZ člen 319, 319/1. ZGD-1 člen 425, 522. ZUS-1 člen 52, 59, 59/1, 59/2-2, 85, 85/1, 92. Pravilnik o priznani obrestni meri člen 2, 2/2, 5, 5/2.
dohodnina – dovoljena revizija - davek od dohodka iz kapitala - davčni inšpekcijski nadzor izbrisane družbe - izbris družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije - aktivni družbenik - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - posojilo večinskemu lastniku - posojilo na odpoklic - odpust dolga - prikrito izplačilo dobička - dohodki, podobni dividendam - neplačilo obresti - pribitek na ročnost posojila - neizvedba glavne obravnave - nesporno dejansko stanje
V obravnavani zadevi družba izrecne izjave o odpustu dolga v smislu 319. člena OZ ni dala, vendar pa je glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZDavP-2 v davčnih zadevah treba enakovredno obravnavati tudi druga ravnanja davčnih zavezancev (upnikov), ki imajo enake učinke kot v OZ urejeni odpust dolga. Iz ugotovljenih dejstev in okoliščin mora torej izhajati, da davčni zavezanec ni imel namena izterjati dolga, na kar je mogoče sklepati, če s svojim ravnanjem povzroči, da tega niti ni več mogoče storiti.
Dejanje prostovoljnega izbrisa, ki ga je v imenu družbe opravil revident kot njena odgovorna oseba, je imelo za posledico prenehanje pravne osebe kot upnice oziroma njeno zlitje z revidentom kot edinim družbenikom in hkrati dolžnikom. Ker v takih okoliščinah ni subjekta, ki bi zahteval vračilo posojil, pomeni, da se je družba z izbrisom odpovedala zahtevi za izpolnitev obveznosti oziroma je dolg odpustila. To pa ima za posledico, da je bil revidentu dejansko izplačan dohodek, od katerega bi morala družba kot plačnica davka obračunati davčni odtegljaj.
Obveznost plačila dohodnine, ki je bila v obravnavani zadevi naložena revidentu, je po vsebini obveznost, ki bi jo morala še pred izbrisom izpolniti družba. Ker družba svoje obveznosti izračuna in plačila dohodnine od obresti in dividend ni izpolnila, je za njeno izpolnitev glede na 425. člen ZGD-1 odgovoren revident.
dovoljenost revizije - razlastitev - vprašanje ni konkretizirano - neenotna sodna praksa ni izkazana - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba
Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, revident v reviziji ni konkretiziral, zato niti ni relevantno, da reviziji ni priložil odločbe sodišča prve stopnje, na katero se, v zvezi z navedbo, da naj bi bila sodna praksa sodišč prve stopnje neenotna, sklicuje.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZGO-1 člen 2, 2/1-1, 2/1-7.
dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - zbirno mesto odpadkov - zabojniki - splošna vprašanja o odmikih - pravilnost upravnega postopka - odstop od sodne prakse VS ni izkazan
Splošna vprašanja, na katere dajeta odgovor že ZGO-1 ter prostorski akt za dovoljenost revizije ne zadoščajo.
V postopku revizije se ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Zato na podlagi vprašanja pravilnosti upravnega postopka, kar ni predmet revizijske presoje, revizije ni mogoče dovoliti.
Če v izpodbijani sodbi stališča, na katerih revidenta gradita vprašanji, niso zapisani, taka vprašanja niso vsebinski vprašanji te zadeve in zato z njimi ni mogoče doseči vsebinske obravnave te revizije.
Ker revidenta nista opravila primerjave pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljujeta odstop oziroma neenotnost, in zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost nista konkretno utemeljila, tudi tega pogoja za dovoljenost revizije nista izkazala.
sodna taksa za tožbo v upravnem sporu - oprostitev plačila sodne takse - nesubstancirane pritožbene navedbe
Zgolj z nekonkretiziranimi očitki, ki se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker nima premoženja in ne dohodkov, da bi lahko plačal sodne takse v tem upravnem sporu, poleg tega pa ima zdravstvene težave, s čimer so povezani še dodatni izdatki, pritožnik ne more izpodbiti točnosti dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje, ki so utemeljeni na podatkih GURS (vključno s portalom Prostor) in podatkih zemljiške knjige.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67, 67/1-a. ZDavP-2 člen 74, 74/3. OZ člen 50.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega DDV – pogoji za odbitek vstopnega DDV - navidezna dobava - zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV
Izdani račun še ne daje pravice do odbitka vstopnega DDV, ampak mora biti izkazano, da je bila izdaja računa posledica resničnega in ne zgolj navideznega poslovanja z drugim davčnim zavezancem.
Ker je revident odbijal vstopni DDV v zvezi z dobavo, ki jo je dejansko opravil sam, zgolj navidezno pa je prikazal, da jo je opravil drug davčni zavezanec, ob upoštevanju tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 ni imel ustrezne podlage za odbijanje vstopnega DDV, zaradi česar mu je bil DDV pravilno in zakonito dodatno odmerjen in naložen v plačilo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen 42, 42/6.
dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice - odškodnina v obliki obveznic – vrnitev premoženja na podlagi odplačnega pravnega posla
Ker je predmet revizijske presoje le sodba sodišča prve stopnje, tožnici pa s tožbo nista izpodbijali priznane odškodnine po višini, temveč sta namesto odškodnine uveljavljali vračilo v naravi, ne gre za spor, ki je izražen v denarni vrednosti.
Pravni vprašanji, s katerima tožnici utemeljujeta dovoljenost revizije, nista pomembni po vsebini obravnavne zadeve.
Revizija ni dovoljena niti po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tožnici namreč le s ponovitvijo zakonskega teksta nista izkazali dovoljenosti revizije po tej določbi ZUS-1.
dovoljena revizija - položaj denacionalizacijskega upravičenca - jugoslovansko državljanstvo - vzajemnost - odškodnina tuje države - pravica do odškodnine na podlagi bilateralne pogodbe med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo (finančna in izravnalna pogodba, FIP) - odločanje upravnega organa o pravici do odškodnine tuje države - možnost pridobiti tujo odškodnino
Izpodbijana sodba sledi v praksi Vrhovnega sodišča uveljavljeni razlagi drugega odstavka 10. člena ZDen v zvezi s FIP, po kateri je odločilno, da prejšnji lastnik spada v krog oseb, ki ga zajema FIP.
Poziv po tretjem odstavku 12. člena Uredbe je obvezen samo v primeru, če je zavezanec predhodno uveljavljal nadomestno izpolnitev oziroma napovedal, da namerava nadomestno izpolniti kvoto. Kot napoved pa se šteje poslana pogodba (prvi odstavek 9. člena Uredbe), ki jo mora zavezanec, ki želi nadomestno izpolniti kvoto, na podlagi četrtega odstavka 8. člena Uredbe poslati Skladu v roku sedmih dni po sklenitvi.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015848
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 135, 260, 260-9. ZIN člen 28.
dovoljenost revizije - obnova ustavljenega inšpekcijskega postopka - javni ali zasebni interes - vprašanja se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe - zelo hude posledice niso izkazane
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka. Navedeni sklep po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravnih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.
Na podlagi vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe in vprašanj, ki se ne nanašajo na predmet spora, revizije ni mogoče dovoliti.
Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi, zgolj posredni učinki odločitve inšpektorja, na katere se revidenta sklicujeta, ne morejo šteti za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZEKom-1 člen 58, 58/4-3.
dodelitev radijskih frekvenc - rok za začetek oddajanje na novi frekvenci – možnost izgube dodeljene frekvence - ugoditev zahtevi za začasno odredbo – pritožba regulatorja – ugotavljanje okoliščin in dejstev za izdajo začasne odredbe – zaslišanje prič načeloma ni potrebno – tehtanje javne in zasebne koristi
Dodelitev radijske frekvence pomeni za pridobitelja oziroma imetnika določen privilegij oziroma pridobitev pravice oddajanja na določeni radijski frekvenci, ne pa obveznosti, ki mu je naložena in jo je zato dolžan izpolniti in katero izpolnitev bi bilo treba v primeru neizpolnitve zagotoviti z upravno izvršbo s prisilitvijo. Zaradi tega je posledica neuporabe dodeljene frekvence v roku, določenem z odločbo o dodelitvi, neposredno določena že v samem zakonu oziroma s 3. točko četrtega odstavka 58. člena ZEKom-1. Zato bi imela tožena stranka v primeru, da sodišče prve stopnje zahtevane začasne odredbe ne bi izdalo, neposredno podlago oziroma celo dolžnost, da odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc razveljavi, zato se tudi izkaže za ureditev stanja v obravnavanem upravnem sporu in v izogib nadaljnjim sporom izdana začasna odredba za potrebno in smotrno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zagovor delavca - seznanitev z zagovorom - sodna razveza - datum prenehanja delovnega razmerja - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Tožena stranka zmotno meni, da bi moral tožnik pisni zagovor nasloviti na pooblaščenca tožene stranke, da bi bila vročitev pravilno opravljena. Določba 87. člena ZDR v zvezi z določbo tretjega odstavka 83. člena ZDR, na kateri se tožena stranka sklicuje, ureja vročitev odpovedi oziroma vabilo na zagovor delavcu in se na vročanje pisnega zagovora delavca delodajalcu ne razteza.
Sodišče druge stopnje je pri določitvi datuma razveze pogodbe o zaposlitvi presojalo okoliščine na strani tožene stranke, ki jih je navajala, vendar te okoliščine niso takšne narave, da bi sodišče lahko razvezalo pogodbo o zaposlitvi pred datum zaključka glavne obravnave. Obrazložitev sodišča druge stopnje je res skopa, vendar v okoliščinah tega primera zadošča, upoštevajoč tudi, da tožena stranka drugega dovolj konkretnega datuma za sodno razvezo (razen navedb, na katere je odgovorjeno v nadaljevanju) sploh ni zatrjevala. Datum zaključka glavne obravnave je res skrajni datum, do katerega je na podlagi 118. člena ZDR-1 delovno razmerje mogoče priznati, vendar mora stranka, ki predlaga sodno razvezo, navajati in dokazovati okoliščine, ki upravičujejo sodno razvezo pred datumom zaključka glavne obravnave.
Tožena stranka tudi sicer ni zatrjevala drugih okoliščin, ki bi bile za presojo datuma razveze pogodbe o zaposlitvi pomembne, zato sodišče druge stopnje ni imelo podlage, da bi pogodbo o zaposlitvi razvezalo pred datumom zaključka glavne obravnave.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Bistvo obstoja utemeljenega poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu v smislu določb prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je, da je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz delavčeve pogodbe o zaposlitvi. To je bilo v tožnikovem primeru zaradi spremembe operacijskega sistema podano. Res je šlo za nekoliko specifičen primer, saj so se tudi po uvedbi novega operacijskega sistema izkazovale potrebe po delu višjih sodelavcev, ki pa so morali biti za potrebe novega sistema ustrezno specialno usposobljeni.
ZPP člen 25, 25/2. ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/3, 54.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - naslov dolžnika v predlogu za izvršbo
Za razmejitev pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in sodiščem, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, je ključna prva ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne glede na to, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano utemeljeno ali ne.
Za ugotovitev višine škode, katere povrnitev se zahteva iz zavarovanja avtomobilskega kaska, je odločilna dejanska vrednost zavarovane stvari, ta pa je odvisna od zavarovalne vrednosti. Navedeno jasno izhaja iz točke a) prvega odstavka 16. člena Splošnih pogojev, kjer je določeno, da se škoda ugotavlja po dejanski vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšani za tržno vrednost rešenih ostankov, upoštevaje stanje stvari neposredno pred zavarovalnim primerom, višina škode pa je odvisna od zavarovalne vrednosti zavarovane stvari na dan ugotavljanja višine škode, zmanjšane za izgubljeno vrednost zaradi amortizacije. Način določitve zavarovalne vrednosti pa je opredeljen v 14. členu Splošnih pogojev. Slednja je odvisna od nabavne vrednosti nove zavarovane stvari na dan sklenitve ali obnove zavarovanja oziroma obračuna zavarovalne premije, nabavna vrednost nove zavarovane stvari pa je enaka prodajni ceni pri pooblaščenem zastopniku za posamezno vrsto, tip in model, povečana za dajatve in ostale stroške, brez upoštevanja popustov in drugih ugodnosti pri nakupu zavarovane stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003016
OZ člen 10, 162, 631.
bančna garancija - zavarovanje terjatve - obveznost izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - garancija - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javno naročilo
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d. zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
Stranka ne more predlaganja nekaterih dokazov, za katere je vedela že prej, zadržati za primer, če pravočasno predlagani dokazi ne bi zadoščali za dokazovanje njenih trditev oziroma če bi se izkazalo, da njena pravna naziranja (v konkretnem primeru, da je za odpoved pristojen nadzorni svet) niso pravilna.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 370, 370/2, 381. ZDSS-1 člen 19, 73, 81, 81/2, 82, 82/1. ZSDP-1 člen 79, 96.
načelo dispozitivnosti - socialni spor - vezanost na toženi zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka na drugi stopnji
Če je dajatveni zahtevek določno opredeljen po višini, sodišče v socialnem sporu nima pravne podlage, da bi tožeči stranki prisodilo nekaj več glede na njen zahtevek.