zastopanje - pooblastilo za zastopanje - zastopanje brez pooblastila
V skladu s prvim odstavkom 73. člena OZ pogodba, ki jo sklene pooblaščenec brez pooblastila, zavezuje zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani od nasprotne pogodbene stranke uveljavlja izpolnitev pogodbe. V skladu z drugim odstavkom 73. člena OZ ima nasprotna pogodbena stranka zgolj upravičenje, da neupravičeno zastopanega pozove, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne. Samo v primeru, da neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (tretji odstavek 73. člena OZ).
sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vnaprej podpisan sporazum - načelo kontradiktornosti - neizvedba dokazov
Sodišče je v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožnica že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi podpisala tudi bianco „sporazumno odpoved“, kar je nezakonito, saj tretji odstavek 28. člena ZDR-1 prepoveduje delodajalčevo pogojevanje sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.
ZPP člen 2, 3, 3/3, 370, 370/2, 381. ZDSS-1 člen 19, 73, 81, 81/2, 82, 82/1. ZSDP-1 člen 79, 96.
načelo dispozitivnosti - socialni spor - vezanost na toženi zahtevek - dajatveni tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka na drugi stopnji
Če je dajatveni zahtevek določno opredeljen po višini, sodišče v socialnem sporu nima pravne podlage, da bi tožeči stranki prisodilo nekaj več glede na njen zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNA NAROČILA - STEČAJNO PRAVO
VS4003016
OZ člen 10, 162, 631.
bančna garancija - zavarovanje terjatve - obveznost izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - garancija - odgovornost zaradi nevnovčenja garancije - povrnitev škode - javno naročilo
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi izvajalskih pogodb ali izdanih garancij, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel določb 9. in 20. člena izvajalskih pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Te pogodbene določbe so bile posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja, sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih. Ni šlo torej le za pogodbeno ureditev, ki zadeva samo toženko in njenega izvajalca del (A., d. d.), pač pa za izpeljavo zaveze toženke. Zaveza pa ni bila le v tem, da toženka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa tudi v tem, da se po njej ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožnice. V tem smislu zavarovanje obveznosti A., d. d. zagotovo varuje koristi tožnice.
Pogoji (zavarovanih) izvajalskih pogodb in vsebina garancij so pri tožnici že ob sklepanju (nezavarovanih) podizvajalskih pogodb z A., d. d., vzbudili utemeljeno pričakovanje, da bo plačilo za opravljeno delo prejela vsaj iz sredstev unovčenih garancij.
revizija zoper sklep o zavrženju revizije - prenehanje delovnega razmerja - regres za letni dopust po prenehanju delovnega razmerja
Iz dosedanje sodne prakse izhaja, da revizijsko sodišče v zvezi s pravico do revizije ne ločuje odločanja o zahtevkih za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegraciji in reparaciji (plačila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja v posledici odpovedi pogodbe o zaposlitvi), če tožnik takšne zahtevke uveljavlja skupaj, v istem sporu. Zgolj dejstvo, da je sodišče posebej, vendar na podlagi iste tožbe, odločilo o zahtevku za regres za letni dopust, ne spreminja te ugotovitve, saj je do posebne odločitve prišlo le iz razloga, ker je v prvotnem sporu glede prenehanja delovnega razmerja in ostalih pravic prišlo do nepravilne odločitve sodišča prve stopnje tudi o regresu za letni dopust (za leto 2013 in naprej) in je pritožbeno sodišče le v tem delu razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, tako da je le-to moralo ponovno odločati še o tem zahtevku.
ZFPPIPP člen 97, 97-1, 245, 382, 382-1, 386, 386/1-1. ZPP člen 77, 77-1, 77-2, 101.
osebni stečaj - poslovna sposobnost - stečajni dolžnik - omejitev poslovne sposobnosti - pravdna sposobnost - stečajna masa - razlaga zakona
Jezikovna razlaga 386. člena ZFPPIPP res da nakazuje na to, da je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja, vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča določbo prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP potrebno razumeti širše. Namen postopka osebnega stečaja je namreč v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (1. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - denarna kazen - kaznovanje pooblaščenca
Tudi kritiko, ki bi bila po vsebini lahko bistvena za odločitev v konkretni zadevi, je treba podati na način, ki ne zmanjšuje ugleda sodišča ali celotnega sodstva ali ki ne pomeni osebnega napada na sodnika.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3007001
ZPIZ-1 člen 97. ZDSS-1 člen 82, 82/2. Uredba (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 1.
nadomestilo za invalidnost - Uredba št. 883/2004 - invalidnost po zakonodaji države članice
Tožena stranka se glede vprašanja gostote pokojninske dobe ne bo mogla izogniti določbam Uredbe (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, če bo ob odločanju o pravici do nadomestila za invalidnost ugotovila, da so sicer podani vsi drugi pogoji na strani tožnice za pridobitev te pravice.
stečajni postopek - prednostna terjatev - navadna terjatev - ločitvena pravica - ekološka sanacija gospodarske družbe
Z določbo 14. člena ZPDRES je hotel zakonodajalec zagotoviti, da bo imelo poplačilo terjatev sklada iz naslova neporabljenih sredstev za izvedbo programa ekološke sanacije gospodarske družbe prednost pred ostalimi terjatvami upnikov. Opredelitev terjatve v 14. členu ZPDRES vsebinsko gledano ustreza pojmu prednostne terjatve, kot jo pozna ZFPPIPP.
DELOVNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA
VS3006964
ZGD-1 člen 268.
odpoklic člana uprave delniške družbe - odpoklic brez vsebinske obrazložitve - utemeljen razlog za odpoklic - pravica do pogodbeno določene odškodnine zaradi odpoklica
Tožnik ni bil dolžan posebej izpodbijati sklepa o odpoklicu, temveč je nezakonitost razlogov za odpoklic lahko uveljavljal le v zvezi z zahtevkom za odškodnino zaradi nezakonitega odpoklica (oziroma odpravnino), kot je bila določena v njegovi pogodbi o zaposlitvi.
V primeru odpoklica zaradi hujših kršitev obveznosti morajo biti že v sklepu o odpoklicu oziroma spremljajočemu zapisniku dovolj določno navedene očitane kršitve, ki so bile dejanski konkretni razlog za odpoklic. V sklepu o odpoklicu z dne 9. 2. 2011 gre za navedbo pravne podlage za odpoklic.
V obravnavani zadevi razlog za odpoklic v sklepu o odpoklicu in zapisniku ostaja le na ravni pavšalnega ter splošnega prepisa zakonske določbe 1. alineje drugega odstavka 268. člena ZGD-1, brez kakršnekoli vsebinske opredelitve tako opredeljenega razloga za odpoklic, zaradi česar je podana arbitrarnost. Zaradi te sklep o odpoklicu ni formalno zakonit in je treba šteti, da je bil tožnik odpoklican brez utemeljenega razloga in v nasprotju z drugim odstavka 268. člena ZGD-1.
Stranka ne more predlaganja nekaterih dokazov, za katere je vedela že prej, zadržati za primer, če pravočasno predlagani dokazi ne bi zadoščali za dokazovanje njenih trditev oziroma če bi se izkazalo, da njena pravna naziranja (v konkretnem primeru, da je za odpoved pristojen nadzorni svet) niso pravilna.
dovoljenost revije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizija je v gospodarskih sporih dovoljena le, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ali če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP).
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - bonus - bonus na zavarovalno premijo - poslovni običaji - enostranska izjava volje - praksa med pogodbenima strankama - načelo vestnosti in poštenja - načelo enakosti udeležencev v obligacijskih razmerjih - dobri poslovni običaji
V primeru, kot je obravnavani, ko je tožena stranka v sklepu z dne 25. 5. 2010 o obračunu bonusa za leto 2009 zapisala, da bonus prizna „zavarovalcem s statusom pravne osebe“, naslovnikov sklepa v samem sklepu pa poimensko ni navedla, je treba prakso, vzpostavljeno med pravdnima strankama, obravnavati kot sredstvo za presojo učinkov tega sklepa.
Načelo vestnosti in poštenja zahteva, da mora imeti stranka možnost zanesti se na ravnanje nasprotne stranke v okviru prakse, vzpostavljene med strankama, če to ravnanje predstavlja podlago za njeno lastno ravnanje.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - policist - izposoja denarja - goljufiv namen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi za presojo goljufivega namena in obstoja vzročne povezave med preslepitvijo ter izposojo denarja in končnega (ne)vračila izposojenega denarja manjkajo nekatera pravno odločilna dejstva, ki bi omogočala celostno presojo obstoja znaka kaznivega dejanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - zagovor delavca - seznanitev z zagovorom - sodna razveza - datum prenehanja delovnega razmerja - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Tožena stranka zmotno meni, da bi moral tožnik pisni zagovor nasloviti na pooblaščenca tožene stranke, da bi bila vročitev pravilno opravljena. Določba 87. člena ZDR v zvezi z določbo tretjega odstavka 83. člena ZDR, na kateri se tožena stranka sklicuje, ureja vročitev odpovedi oziroma vabilo na zagovor delavcu in se na vročanje pisnega zagovora delavca delodajalcu ne razteza.
Sodišče druge stopnje je pri določitvi datuma razveze pogodbe o zaposlitvi presojalo okoliščine na strani tožene stranke, ki jih je navajala, vendar te okoliščine niso takšne narave, da bi sodišče lahko razvezalo pogodbo o zaposlitvi pred datum zaključka glavne obravnave. Obrazložitev sodišča druge stopnje je res skopa, vendar v okoliščinah tega primera zadošča, upoštevajoč tudi, da tožena stranka drugega dovolj konkretnega datuma za sodno razvezo (razen navedb, na katere je odgovorjeno v nadaljevanju) sploh ni zatrjevala. Datum zaključka glavne obravnave je res skrajni datum, do katerega je na podlagi 118. člena ZDR-1 delovno razmerje mogoče priznati, vendar mora stranka, ki predlaga sodno razvezo, navajati in dokazovati okoliščine, ki upravičujejo sodno razvezo pred datumom zaključka glavne obravnave.
Tožena stranka tudi sicer ni zatrjevala drugih okoliščin, ki bi bile za presojo datuma razveze pogodbe o zaposlitvi pomembne, zato sodišče druge stopnje ni imelo podlage, da bi pogodbo o zaposlitvi razvezalo pred datumom zaključka glavne obravnave.
Ni nujno, da je odgovor na pritožbene navedbe stranke vedno izrecen, saj v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo.
V primeru dogovora o prevzemu izpolnitve, s katerim se zasleduje namen, da upnik ne bo zahteval izpolnitve od dolžnika, je logično, da je (v primeru odsotnosti izrecnega dogovora o roku za izpolnitev) skrajni rok za izpolnitev prevzemnika izpolnitve rok, ki velja za izpolnitev nasproti upniku.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 103, 103/3. ZPVPJN člen 1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - postopke javnih naročil - predhodno vprašanje - izključna pristojnost
Vrhovno sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi na področje javnega naročanja sega le predhodno vprašanje (ne)veljavnosti med strankama sklenjene predpogodbe. Ker se pristojnost sodišča ugotavlja po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku in ne po tem, katero sodišče je pristojno za odločanje o predhodnem vprašanju, v konkretni zadevi določbe tretjega odstavka 103. člena ZS ni mogoče uporabiti.
Iz določb ZPVPJN izhaja, da je sodno varstvo po ZPVPJN urejeno kot pravno varstvo po sklenitvi pogodbe ali okvirnega sporazuma, zato določb ZPVPJN ni mogoče razumeti tako široko, da bi v okviru sodnega varstva pokrival tudi situacije, ko je med strankama sklenjena šele predpogodba.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor, ki nastane med vodenjem stečajnega postopka - tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izključna krajevna pristojnost
Samo dejstvo, da v obravnavanem primeru stečajni postopek in pravdni postopek (tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika) vodi ista sodnica Okrožnega sodišča v Krškem, še ne pomeni okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost sojenja.