določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku - vpisničarka
Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, da je okoliščina, da je tožnik mož nekdanje vpisničarke sodišča, ki je pristojno za odločanje v sporu, pri nasprotni stranki že povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, pri čemer je pomembno tudi, da gre za manjše sodišče v manjšem kraju in intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS2008129
ZKP člen 277, 277/1-1, 293, 293/3, 357, 357/1-4, 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1-3, 402, 402/3, 420, 420/1, 420/5, 428, 428/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 91, 91/2. URS člen 25.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predhodni preizkus obtožnega akta - zavrženje obtožnega akta - sklep o ustavitvi kazenskega postopka - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - prenehanje teka zastaranja - razveljavitev pravnomočne sodne odločbe - pravica do pritožbe - ustavna pritožba - dovoljenost pritožbe - presoja pritožbenih navedb - vsebinska presoja - formalna presoja - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnega sredstva - obseg preizkusa
Tudi za postopke po razveljavitvi pravnomočne sodbe z ustavno pritožbo, ker po razveljavitvi pravnomočne odločbe zastaranje ne teče več, velja, da se mora postopek končati v razumnem roku oziroma v roku, ki ne more biti drugačen kot rok za novo sojenje v postopku, ko je bila pravnomočna sodba razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom.
Zavrženje obtožnega akta na podlagi določbe prvega odstavka 437. člena ZKP iz razlogov po 277. členu ZKP je formalna odločitev, ki jo sodišče sprejme v fazi takoimenovanega predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga. Če se je kazenski postopek že začel, se določba 437. člena ZKP ne more uporabiti.
Če je pravnomočna sodba razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča, se sojenje pred pristojnim sodiščem, ki mu je bila zadeva vrnjena v novo odločanje, znajde v enaki fazi postopka, kot v primerih, ko bi sodno odločbo razveljavilo hierarhično višje sodišče znotraj sistema rednega sodstva
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - nepravdni postopek - postopek za vrnitev poslovne sposobnosti - bivališče nasprotnega udeleženca
V obravnavanem nepravdnem postopku zaradi vrnitve poslovne sposobnosti razlogi smotrnosti terjajo prenos pristojnosti na okrajno sodišče, na območju katerega sedaj biva nasprotni udeleženec, ki ga bo treba v postopku zaslišati, pregledati pa ga bo moral tudi izvedenec medicinske stroke, nenazadnje pa je to sodišče predhodno odločalo tudi o odvzemu poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - odvzem poslovne sposobnosti - zdravstveno stanje stranke v postopku - oddaljenost sodišča
Zaradi slabega zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke in njenega zadržanja v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda na Škofljici bi bil njen prihod na relativno oddaljeno sodišče na Jesenicah zanesljivo povezan z njeno veliko obremenitvijo in nezanemarljivimi stroški.
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - postopek pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je tožnik aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe in tožbe za ugotovitev ničnosti na podlagi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) kljub temu, da v konkretnem primeru ne more priti do veljavnosti zavezovalnega posla, saj se odložni pogoj ne bo realiziral oziroma se v nobenem primeru ne more realizirati in
- ali sodišče druge stopnje krši pravico stranke do izjave in do obravnavanja pred sodiščem, če se ne opredeli do materialnopravnega naziranja stranke, ki ga je sodišču druge z vlogo posredovala po tem, ko je Vrhovno sodišče sodbo pritožbenega sodišča zaradi drugačnih materialnopravnih izhodišč razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, pač pa sledi materialnopravnemu stališču Vrhovnega sodišča, do katerega je stranka zavzela stališče v pripravljalni vlogi pred ponovnim odločanjem, ne da bi upoštevalo okoliščine konkretnega primera.
zastaranje odškodninskega zahtevka - zastaralni rok
Zastaranje začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti zvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljaviti odškodninski zahtevek. Ob tem velja še dodati, da je tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-1117/12, Up-89/14 zavzelo stališče, da mora sodišče pravila o zastaralnih rokih uporabiti glede na okoliščine posameznega primera tako, da stranki ni nesorazmerno oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - odvzem statusa - število članov - izvedba dokazov - novi dokazi v pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz določbe 9. člena ZRSin je sklepati, da je 15 % prag članstva za priznanje reprezentativnosti predviden le v primeru sindikatov v organizaciji (pri delodajalcu), ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo za območje države.
Ker sodišče prve stopnje ni navedlo oziroma ni jasno navedlo, ali bo novo predložene dokaze sploh upoštevalo, nato pa je nasprotni udeleženec šele iz sodbe sodišča prve stopnje izvedel, da je dokaze sodišče upoštevalo in nanje celo oprlo svojo odločitev, mu ni mogoče očitati zadostne procesne neskrbnosti ob tem, ko že na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni predlagal tudi izvedbe dodatnih dokazov v zvezi z novimi listinami predlagatelja. Pravica predlagati nove dokaze je v takšnem primeru lahko učinkovito sredstvo varstva strankine pravice do izjave.
V skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP je revizija nedovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Zakon o arbitraži je izrecno izključil možnost revizije zoper odločbe sodišča o zahtevkih za razveljavitev arbitražne odločbe.
ZP-1 člen 2, 2/2, 156, 156/1-4. ZDavP-2 člen 398.a, 398.a/1-2. ZDavP-2I člen 87.
kršitev materialnih določb zakona - časovna veljavnost zakona - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega predpisa
Prekrškovni organi in sodišča morajo upoštevati spremembe materialnopravnih predpisov do pravnomočnosti odločbe, torej tudi v postopku z rednimi pravnimi sredstvi.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu
Pri veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno ločevati med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo, ter med vozniškim dovoljenjem kot upravno odločbo, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu, ter da s trenutkom uspešno opravljenega vozniškega izpita posameznik pridobi potrdilo o tem, ki je sicer kot listina začasne narave, trajajoča do izdaje vozniškega dovoljenja kot upravne odločbe, vendar pa na samo upravičenje posameznika za udeležbo v cestnem prometu ne vpliva.
Vrhovno sodišče je že večkrat obravnavalo vprašanje dokaznega bremena ter standarda obrazloženosti sodbe v primeru, ko pravna oseba oziroma samostojni podjetnik uveljavlja obstoj ekskulpacijskih razlogov iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1. V navedenih odločbah je sprejelo stališče, da se mora sodišče v obrazložitvi sodbe opredeliti do relevantnih navedb, s katerimi vlagatelj uveljavlja obstoj ekskulpacijskega razloga, da mora vlagatelju omogočiti izvajanje dokazov v zvezi z dokazovanjem obstoja ekskulpacijskega razloga, pri ugotavljanju dejanskega stanja pa mora upoštevati tudi načelo materialne resnice, ter da vlagatelju ni treba prepričati sodišča, da je podan zatrjevan ekskulpacijski razlog, temveč zadostuje, da s predloženimi dokazi izkaže določeno stopnjo verjetnosti obstoja tega razloga.
ZPIZ-1 člen 15, 39, 191, 203, 409, 430. ZPIZ/92 člen 12, 52, 202.
pokojninska osnova - pokojninska doba - zavarovalna doba s povečanjem - matična evidenca - plačilo prispevkov
V zavarovalno dobo štejejo le obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki. Tožnik je bil zavarovan kot samostojni podjetnik in kot družbenik in je bil zavezanec za prijavo v zavarovanje in za plačilo prispevkov. Za izračun pokojninske osnove in pokojninske dobe se upoštevajo podatki v matični evidenci zavarovancev.
Za upoštevanje zavarovalne dobe s povečanjem mora biti vpeljan predpisan postopek na konkretnem delovnem mestu.
Ukinitev organizacijske enote zaradi upada obsega dela predstavlja reorganizacijo, ki je v ugotovljenih okoliščinah pomenila zakonito podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - zloraba evidentiranja delovnega časa - zloraba registrske kartice
Če ima delodajalec registrirne ure in od delavcev zahteva registracijo prisotnosti na delu, posebnega akta, ki bi to urejal, ni dolžan sprejeti. Zadošča, da so z zahtevo po registraciji delovnega časa delavci seznanjeni.
Zahteva delodajalca, da delavci opravljajo delo na točno določenem kraju, ni nerazumna ali prepuščena presoji vsakega delavca posebej. Ker gre za pravilo, mora biti vsaka drugačna ureditev - delo na domu ali izven prostorov delodajalca - izrecno dogovorjena ali odobrena.
Tožnik ni spoštoval pravil o registraciji delovnega časa, saj je zanj prisotnost na delu v prostorih delodajalca, čeprav ga tam ni bilo, evidentirala A. A. Tako je sodišče ob ugotovitvi, da tožnik na delo v prostore delodajalca ni prihajal, pa je kljub temu s pomočjo A. A. registriral prisotnost, pravilno ugotovilo zlorabo registrske kartice in lažno prikazovanje prisotnosti, torej obstoj odpovednega razloga.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 116, 116/3, 207.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zloraba - diskriminacija - navidezni odpovedni razlog
Ob dejstvu, da je bilo delovno mesto dejansko ukinjeno in da je prenehala potreba po delu obeh delavcev (ne le tožnika), tožena stranka pa tožnika na delovnem mestu proizvodni tehnolog ni nadomestila z novim delavcem, zlorabe ni mogoče ugotoviti. Ponudba nove zaposlitve A. A. in ne tožniku ni dejstvo, ki bi utemeljevalo domnevo o kršitvi prepovedi diskriminacije, zlasti še, ker ZDR-1 obveznosti ponudbe nove zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ne določa več (kot jo je določal tretji odstavek 88. člena prejšnjega zakona) in ker se delodajalec lahko prosto odloči, kateremu od več odvečnih delavcev bo ponudil novo pogodbo o zaposlitvi na enem razpoložljivem delovnem mestu.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prenehanje opravljanja dela - novo sklenjeno pogodbeno razmerje
Ker med strankama od 1. 10. 2014 do 13. 1. 2015 ni obstajalo (pogodbeno) razmerje, oziroma je prejšnje (takrat še pogodbeno) razmerje v tem času celo prenehalo na predlog tožnika, v odsotnosti tega razmerja ne more biti uspešen zahtevek za ugotovitev obstoja takšnega razmerja kot delovnega razmerja.
Če bi tožnik po prekinitvi in po novo sklenjeni pogodbi hotel tudi v krajšem obdobju (od 14. 1. 2015 do 31. 3. 2015 in kasneje) uspeti z zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, bi moral postaviti poseben zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za ta čas, in sicer v tridesetih dneh po prenehanju tega razmerja ter zatrjevati in dokazovati, da je imelo tudi to novo sklenjeno kratkotrajno razmerje vse elemente delovnega razmerja.
Tožnik sicer utemeljeno navaja, da mu ni bilo treba postaviti še posebnega zahtevka za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 1. 10. 2014 ali 31. 3. 2015 dalje.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - zloraba evidentiranja delovnega časa - zloraba registrske kartice
Protispisnost je podana takrat, ko gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, oziroma, ko sodišče listinam in zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen). V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Delodajalec lahko v skladu s pristojnostjo dajanja navodil in organiziranja dela uvede registrirne ure in zahteva od delavcev evidenco prisotnosti na delu, ne da bi bil za to dolžan sprejeti kakršenkoli akt ali to obveznost določiti v pogodbi o zaposlitvi. Bistveno je, da so delavci z zahtevo delodajalca seznanjeni.
Da se delo opravlja v prostorih, ki jih za to nameni delodajalec, je pravilo. Ne gre za zahtevo delodajalca, ki bi bila nerazumna ali pa prepuščena presoji vsakega delavca posebej. Ker gre za pravilo, mora biti vsaka drugačna ureditev - delo na domu ali izven prostorov delodajalca - izrecno dogovorjena ali odobrena.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS3006986
ZSPJS člen 3, 3a. ZJU člen 75. OZ. člen 86.
plače javnih uslužbencev - vrnitev preveč izplačane plače - nezakonitost določbe pogodbe o zaposlitvi
Veljavni ZSPJS v 3a. členu ne določa, da bi moral javni uslužbenec vrniti vse, kar je iz naslova v pogodbi o zaposlitvi previsoko določene plače že prejel. Delodajalcu nalaga le, da se poskuša z javnim uslužbencem dogovoriti o vrnitvi preveč izplačane plače zgolj za obdobje zadnjih 10 mesecev oziroma največ do višine dveh njegovih plač; če pa javni uslužbenec v času tega dogovora prejema zgolj minimalno plačo, se mu vračilo preveč izplačane plače odpusti. Hkrati je v enajstem odstavku 3a. člena določena odškodninska odgovornost zastopnika delodajalca v javnem sektorju, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi z določitvijo višine plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS oziroma, ki je bil odgovoren za tako izplačilo plače. Že te določbe kažejo, da pri kršitvi določb tretjega odstavka 3. člena ZSPJS zaradi določitve previsoke plače v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca ne gre za ničnost take določbe v smislu 86. in 87. člena OZ. Nedvomno pa gre za nezakonitost, ki ima ob njeni ugotovitvi za posledico, da se javnemu uslužbencu za naprej v pogodbi o zaposlitvi določi ustrezno nižja plača v skladu z določbami ZSPJS in podzakonskimi akti ter kolektivno pogodbo oziroma, da se mu za naprej dejansko izplačuje plača neposredno na podlagi teh aktov. V tem primeru tudi ne nastopijo posledice odprave za nazaj, to je glede vrnitve preveč izplačane plače, katere izplačilo je imelo podlago v sicer nezakoniti določbi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče ugotavlja, da je bila za zakonitost in skladnost toženkinih pogodb o zaposlitvi v smislu določb 3. člena ZSPJS prvenstveno odgovorna tožeča stranka. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi toženka kakor koli protipravno prispevala k določitvi previsokih plačnih razredov, ki so pomenili pravno podlago za obračun in izplačilo spornih plač. To pomeni, da je na tožeči stranki odgovornost, da je bila v spornem obdobju toženki v pogodbah o zaposlitvi priznana in potem v skladu s tem izplačevana plača po višjih plačnih razredih od plačnih razredov, do katerih bi bila sicer glede na delovno mesto in določbe zakona ter podzakonskih predpisov upravičena.
ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 202, 202/1, 202/2.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - koluzijska nevarnost - vpliv na priče in soobdolžence - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Podrejeni položaj priče (oškodovanca/-ke), ki se kaže v prisiljevanju k prostituciji, izkoriščanju revščine, razpolaganju s pričo (oškodovanko/-cem) in ustrahovanju, predstavlja okoliščino, ki kaže na realno možnost vplivanja na priče.
upoštevanje plačila za nadure - ponovna odmera pokojnina - roki za obnovo
Pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni niti po ZUP niti po 183. členu ZPIZ-2, prav tako niso podani pogoji za spremembo pravnomočne odločbe po 117. členu ZPIZ-2. Obveznost upoštevanja (procesnih) rokov za obnovo postopka po ZUP ali po ZPIZ-2 ne posega v pravico tožnika do pokojnine - že priznana pravica mu ni bila ne odvzeta, ne zmanjšana in ne omejena, v posledici mu ni kršena pravica do lastnine, do socialne varnosti in do enakega varstva pravic.