ZZK-1 člen 243. ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - postopek pred sodiščem druge stopnje
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali je tožnik aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe in tožbe za ugotovitev ničnosti na podlagi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) kljub temu, da v konkretnem primeru ne more priti do veljavnosti zavezovalnega posla, saj se odložni pogoj ne bo realiziral oziroma se v nobenem primeru ne more realizirati in
- ali sodišče druge stopnje krši pravico stranke do izjave in do obravnavanja pred sodiščem, če se ne opredeli do materialnopravnega naziranja stranke, ki ga je sodišču druge z vlogo posredovala po tem, ko je Vrhovno sodišče sodbo pritožbenega sodišča zaradi drugačnih materialnopravnih izhodišč razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, pač pa sledi materialnopravnemu stališču Vrhovnega sodišča, do katerega je stranka zavzela stališče v pripravljalni vlogi pred ponovnim odločanjem, ne da bi upoštevalo okoliščine konkretnega primera.
Presoja, da dokaz (zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da je nepremičnina v družbeni lastnini) ni v nasprotju s trditvami v tožbi (da gre za lastnino tožeče stranke), je glede na (postopno) tranzicijo družbene lastnine v klasično lastninsko pravico z znanim titularjem pravilna. Razumevanje revizijske graje v smeri izpodbijanja zaključka, da je tožeča stranka lastnica nepremičnin, pa bi pomenilo izpodbijanje dejanskega stanja, kar v revizijskem postopku nasploh ni dopustno, kadar se izpodbija zamudna sodba, pa tudi ne v pritožbenem.
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (omenjena „protispisnost“) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin oziroma izpovedb prič, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo (prepisalo) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici. Če pa sodišče dokaze presoja oziroma oceni drugače kot revident, pa gre lahko le za zmotno dokazno oceno, ki v revizijskem postopku, kot že pojasnjeno, ne more biti predmet revizijskega preizkusa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku - vpisničarka
Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, da je okoliščina, da je tožnik mož nekdanje vpisničarke sodišča, ki je pristojno za odločanje v sporu, pri nasprotni stranki že povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, pri čemer je pomembno tudi, da gre za manjše sodišče v manjšem kraju in intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem.
Pravilno je stališče tožene zavarovalnice, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo 83. člen OZ, ki določa, da je treba, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene od pogodbenih strank, nejasna določila razlagati v korist druge stranke.
Odvzem vozila s strani sozavarovane osebe po določbah zavarovalne pogodbe ni krit in je tožbeni zahtevek neutemeljen.
OZ člen 637, 649. ZPP člen 2, 216, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - jamčevanje za napake gradbe - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - odprava napak - odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja vezanosti sodišča na predlog naročnika glede načina izvedbe sanacije stvarne napake.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje kršilo procesno pravo, ko je štelo, da je tožnica predlagala oba načina odprave stvarne napake, pri čemer naj bi ji bilo prisojeno nekaj manj, kot je zahtevala.
Ukinitev organizacijske enote zaradi upada obsega dela predstavlja reorganizacijo, ki je v ugotovljenih okoliščinah pomenila zakonito podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 202, 202/1, 202/2.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - koluzijska nevarnost - vpliv na priče in soobdolžence - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Podrejeni položaj priče (oškodovanca/-ke), ki se kaže v prisiljevanju k prostituciji, izkoriščanju revščine, razpolaganju s pričo (oškodovanko/-cem) in ustrahovanju, predstavlja okoliščino, ki kaže na realno možnost vplivanja na priče.
ZDR člen 110, 110/1, 110/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - zloraba evidentiranja delovnega časa - zloraba registrske kartice
Protispisnost je podana takrat, ko gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, oziroma, ko sodišče listinam in zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen). V tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno, torej zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Delodajalec lahko v skladu s pristojnostjo dajanja navodil in organiziranja dela uvede registrirne ure in zahteva od delavcev evidenco prisotnosti na delu, ne da bi bil za to dolžan sprejeti kakršenkoli akt ali to obveznost določiti v pogodbi o zaposlitvi. Bistveno je, da so delavci z zahtevo delodajalca seznanjeni.
Da se delo opravlja v prostorih, ki jih za to nameni delodajalec, je pravilo. Ne gre za zahtevo delodajalca, ki bi bila nerazumna ali pa prepuščena presoji vsakega delavca posebej. Ker gre za pravilo, mora biti vsaka drugačna ureditev - delo na domu ali izven prostorov delodajalca - izrecno dogovorjena ali odobrena.
ZPP člen 224. ZJU člen 9, 24, 39. ZDR člen 31, 32, 88.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za odpoved - odločanje drugostopenjskega organa - zapustitev delovnega mesta - istovrstne kršitve
V času odpovedi veljavni šesti odstavek 88. člena ZDR je določal, da mora biti redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga podana v šestdesetih dneh od ugotovitve utemeljenega razloga oziroma najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. To pomeni, da mora pristojni organ delodajalca delavcu podati odpoved znotraj navedenega roka. Nadaljnji postopek na podlagi pritožbe zoper sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami ZJU ne vpliva na rok za redno odpoved iz šestega odstavka 88. člena ZDR.
Niso utemeljene revizijske navedbe, da je treba v smislu obstoja kršitve ločiti primere, ko delavec koristi odmor brez dovoljenja oziroma se zadržuje v okolici zgradbe carine od primerov samovoljnega zapuščanja delovnega mesta. V obeh primerih gre namreč za kršitev pogodbenih obveznosti, saj tudi daljše koriščenje odmora brez dovoljenja ali daljše zadrževanje v okolici zgradbe predstavlja neopravljanje dela (oz. nevestno opravljanje dela) in nespoštovanje navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem delovnih obveznosti (9. člen ZJU, 31. in 32. člen ZDR).
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni pomembno, ali so bile delavcu v predhodnem opozorilu očitane istovrstne kršitve kot v kasnejši redni odpovedi ali ne. Bistveno je, da je bilo opozorilo utemeljeno in je tožnik s kršitvami nadaljeval.
ZKP člen 201, 201/1-1, 371, 371/2, 523, 524, 524/3, 524/4, 524/7. URS člen 22.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - klasični ekstradicijski pripor - utemeljen sum - pravica do izjave
Pravica zahtevane osebe, da se pred odreditvijo (klasičnega) ekstradicijskega pripora ali sprejetjem drugega ukrepa za zagotovitev njegove navzočnosti v izročitvenem postopku izjavi o procesnem gradivu in navede, kar ima povedati v svoj zagovor, izhaja tako iz izrecne določbe sedmega odstavka 524. člena ZKP kot tudi iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu
Pri veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno ločevati med vozniškim dovoljenjem kot upravičenjem posameznika, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo, ter med vozniškim dovoljenjem kot upravno odločbo, s katero se izkazuje pravica do vožnje motornih vozil določene kategorije v cestnem prometu, ter da s trenutkom uspešno opravljenega vozniškega izpita posameznik pridobi potrdilo o tem, ki je sicer kot listina začasne narave, trajajoča do izdaje vozniškega dovoljenja kot upravne odločbe, vendar pa na samo upravičenje posameznika za udeležbo v cestnem prometu ne vpliva.
ZPIZ-1 člen 15, 39, 191, 203, 409, 430. ZPIZ/92 člen 12, 52, 202.
pokojninska osnova - pokojninska doba - zavarovalna doba s povečanjem - matična evidenca - plačilo prispevkov
V zavarovalno dobo štejejo le obdobja zavarovanja, za katera so bili plačani prispevki. Tožnik je bil zavarovan kot samostojni podjetnik in kot družbenik in je bil zavezanec za prijavo v zavarovanje in za plačilo prispevkov. Za izračun pokojninske osnove in pokojninske dobe se upoštevajo podatki v matični evidenci zavarovancev.
Za upoštevanje zavarovalne dobe s povečanjem mora biti vpeljan predpisan postopek na konkretnem delovnem mestu.
upoštevanje plačila za nadure - ponovna odmera pokojnina - roki za obnovo
Pogoji za obnovo postopka niso izpolnjeni niti po ZUP niti po 183. členu ZPIZ-2, prav tako niso podani pogoji za spremembo pravnomočne odločbe po 117. členu ZPIZ-2. Obveznost upoštevanja (procesnih) rokov za obnovo postopka po ZUP ali po ZPIZ-2 ne posega v pravico tožnika do pokojnine - že priznana pravica mu ni bila ne odvzeta, ne zmanjšana in ne omejena, v posledici mu ni kršena pravica do lastnine, do socialne varnosti in do enakega varstva pravic.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prenehanje opravljanja dela - novo sklenjeno pogodbeno razmerje
Ker med strankama od 1. 10. 2014 do 13. 1. 2015 ni obstajalo (pogodbeno) razmerje, oziroma je prejšnje (takrat še pogodbeno) razmerje v tem času celo prenehalo na predlog tožnika, v odsotnosti tega razmerja ne more biti uspešen zahtevek za ugotovitev obstoja takšnega razmerja kot delovnega razmerja.
Če bi tožnik po prekinitvi in po novo sklenjeni pogodbi hotel tudi v krajšem obdobju (od 14. 1. 2015 do 31. 3. 2015 in kasneje) uspeti z zahtevkom za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, bi moral postaviti poseben zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za ta čas, in sicer v tridesetih dneh po prenehanju tega razmerja ter zatrjevati in dokazovati, da je imelo tudi to novo sklenjeno kratkotrajno razmerje vse elemente delovnega razmerja.
Tožnik sicer utemeljeno navaja, da mu ni bilo treba postaviti še posebnega zahtevka za ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 1. 10. 2014 ali 31. 3. 2015 dalje.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 112, 116, 116/3, 207.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zloraba - diskriminacija - navidezni odpovedni razlog
Ob dejstvu, da je bilo delovno mesto dejansko ukinjeno in da je prenehala potreba po delu obeh delavcev (ne le tožnika), tožena stranka pa tožnika na delovnem mestu proizvodni tehnolog ni nadomestila z novim delavcem, zlorabe ni mogoče ugotoviti. Ponudba nove zaposlitve A. A. in ne tožniku ni dejstvo, ki bi utemeljevalo domnevo o kršitvi prepovedi diskriminacije, zlasti še, ker ZDR-1 obveznosti ponudbe nove zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ne določa več (kot jo je določal tretji odstavek 88. člena prejšnjega zakona) in ker se delodajalec lahko prosto odloči, kateremu od več odvečnih delavcev bo ponudil novo pogodbo o zaposlitvi na enem razpoložljivem delovnem mestu.
kolektivni delovni spor - reprezentativnost sindikata - odvzem statusa - število članov - izvedba dokazov - novi dokazi v pritožbi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz določbe 9. člena ZRSin je sklepati, da je 15 % prag članstva za priznanje reprezentativnosti predviden le v primeru sindikatov v organizaciji (pri delodajalcu), ki niso včlanjeni v zvezo ali konfederacijo za območje države.
Ker sodišče prve stopnje ni navedlo oziroma ni jasno navedlo, ali bo novo predložene dokaze sploh upoštevalo, nato pa je nasprotni udeleženec šele iz sodbe sodišča prve stopnje izvedel, da je dokaze sodišče upoštevalo in nanje celo oprlo svojo odločitev, mu ni mogoče očitati zadostne procesne neskrbnosti ob tem, ko že na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni predlagal tudi izvedbe dodatnih dokazov v zvezi z novimi listinami predlagatelja. Pravica predlagati nove dokaze je v takšnem primeru lahko učinkovito sredstvo varstva strankine pravice do izjave.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS3006986
ZSPJS člen 3, 3a. ZJU člen 75. OZ. člen 86.
plače javnih uslužbencev - vrnitev preveč izplačane plače - nezakonitost določbe pogodbe o zaposlitvi
Veljavni ZSPJS v 3a. členu ne določa, da bi moral javni uslužbenec vrniti vse, kar je iz naslova v pogodbi o zaposlitvi previsoko določene plače že prejel. Delodajalcu nalaga le, da se poskuša z javnim uslužbencem dogovoriti o vrnitvi preveč izplačane plače zgolj za obdobje zadnjih 10 mesecev oziroma največ do višine dveh njegovih plač; če pa javni uslužbenec v času tega dogovora prejema zgolj minimalno plačo, se mu vračilo preveč izplačane plače odpusti. Hkrati je v enajstem odstavku 3a. člena določena odškodninska odgovornost zastopnika delodajalca v javnem sektorju, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi z določitvijo višine plače v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZSPJS oziroma, ki je bil odgovoren za tako izplačilo plače. Že te določbe kažejo, da pri kršitvi določb tretjega odstavka 3. člena ZSPJS zaradi določitve previsoke plače v pogodbi o zaposlitvi javnega uslužbenca ne gre za ničnost take določbe v smislu 86. in 87. člena OZ. Nedvomno pa gre za nezakonitost, ki ima ob njeni ugotovitvi za posledico, da se javnemu uslužbencu za naprej v pogodbi o zaposlitvi določi ustrezno nižja plača v skladu z določbami ZSPJS in podzakonskimi akti ter kolektivno pogodbo oziroma, da se mu za naprej dejansko izplačuje plača neposredno na podlagi teh aktov. V tem primeru tudi ne nastopijo posledice odprave za nazaj, to je glede vrnitve preveč izplačane plače, katere izplačilo je imelo podlago v sicer nezakoniti določbi pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče ugotavlja, da je bila za zakonitost in skladnost toženkinih pogodb o zaposlitvi v smislu določb 3. člena ZSPJS prvenstveno odgovorna tožeča stranka. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi toženka kakor koli protipravno prispevala k določitvi previsokih plačnih razredov, ki so pomenili pravno podlago za obračun in izplačilo spornih plač. To pomeni, da je na tožeči stranki odgovornost, da je bila v spornem obdobju toženki v pogodbah o zaposlitvi priznana in potem v skladu s tem izplačevana plača po višjih plačnih razredih od plačnih razredov, do katerih bi bila sicer glede na delovno mesto in določbe zakona ter podzakonskih predpisov upravičena.
opis prekrška – zakonski znaki prekrška – kršitelj – kršitev materialnih določb zakona
V opisu prekrška je naveden zgolj izraz kršitelj, pri čemer ni mogoče razbrati, na katerega izmed (dveh) storilcev, katerima je bila s konkretnim plačilnim nalogom izrečena globa, se izraz kršitelj nanaša.
V plačilnem nalogu je sicer naveden formalni status storilca B., natančneje, da je storilec B. direktor družbe P., d. o. o., navedeno pa bi moralo biti tudi, da je direktor prekršek storil v okviru svojih dejanskih možnosti ravnanja v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe oziroma v okviru svojih pooblastil pri opravljanju dejavnosti pravne osebe.
V skladu z drugim odstavkom 374. člena ZPP je revizija nedovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Zakon o arbitraži je izrecno izključil možnost revizije zoper odločbe sodišča o zahtevkih za razveljavitev arbitražne odločbe.