dovoljenost revizije - novo pooblastilo – posebno pooblastilo - predrugačen datum na pooblastilu
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bil na pooblastilu, ki je bil priložen reviziji, datum nastanka pooblastilnega razmerja predrugačen s popravkom, iz česar izhaja, da predloženo pooblastilo ni novo (posebno) pooblastilo za revizijo v smislu prvega odstavka 98. člena ZPP (ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanje zastopanja v revizijskem postopku).
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - davčna izvršba - pravilnost vročitve sklepa o davčni izvršbi - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP - predmet revizijske presoje
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka dovoljenost revizije izrecno uveljavlja le po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker želi dobiti odgovor na postavljeni pravni vprašanji, ki se nanašata na pravilnost vročitve sklepa o izvršbi po ZUP.
Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika poslana pravočasno nepristojnemu sodišču pred potekom roka, se šteje za pravočasno, četudi je bila pristojnemu sodišču vročena po poteku roka. Pojem „nevednost“ se nanaša na poznavanje predpisov, zato se ne more uporabiti glede prava veščih oseb - državnega tožilca, zagovornika in pooblaščenca oškodovanca (odvetnika). Glede očitne pomote, ki se lahko nanaša na kakršnokoli drugo vprašanje (torej ne na pravna vprašanja) pa velja, da se lahko pripeti vsakomur, tudi pravno kvalificiranemu vložniku.
začasna odredba - pogoj za izdajo - težko popravljiva škoda - izkazanost
Tožeča stranka s svojimi navedbami verjetnosti nastanka težko popravljive škode ni izkazala. Zgolj predložen načrt oglaševanja – seznami vseh mikrolokacij in čas oglaševanja ter seznami vseh naročnikov - ni dovolj za izkazovanje konkretnih posledic izpodbijane odločbe na poslovanje tožeče stranke. Čeprav je sicer navajala zneske, ki naj bi predstavljali izpad prihodkov, pa zanje ni predložila nobenega dokaza.
S tako opredeljenima vprašanjema revidentka pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala. Njeno prvo vprašanje je splošno in ne izpolnjuje v ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča izoblikovanih zahtev za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnava. Na drugo postavljeno vprašanje pa je mogoče odgovoriti že z branjem določb ZVPNPP, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo - generalno pooblastilo - revizija tožene stranke
Generalnega pooblastila, ki ga ima revidentkina pooblaščenka deponiranega pri Upravnem sodišču RS, ni mogoče šteti kot novo pooblastilo po določbi 2. odstavka 95. člena ZPP.
sodne takse za umik vloge – ugovor zoper plačilni nalog
Ugovor, s katerim pritožnik zahteva upoštevanje navedb in dokazov, da je bila sodna taksa za revizijo plačana, ni mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper plačilni nalog, ki se ga izda, kadar taksa za njo ni bila plačana.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/4.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - upravičena odsotnost - začasen odhod na službovanje
Pomembno pravno vprašanje ni vprašanje, ki je zastavljeno na splošni ravni, brez konkretizacije, katero pravno pravilo naj bi bilo v obravnavani zadevi prekršeno. Kolikor se to splošno vprašanje nanaša na upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ZUSDDD v tretjem odstavku 1č. člena jasno določa, kateri primeri se štejejo za tako odsotnost. Začasen odhod na službovanje kot oficir JLA ni naveden med razlogi za upravičeno odsotnost, zato v tem primeru namen vrnitve k družini niti ne more biti pravno odločilna okoliščina.
Četrti odstavek 1č. člena ZUSDDD namreč v obravnavanem primeru ni relevanten, ker se nanaša na upravičeno odsotnost iz tretjega odstavka 1č. člena, tega pogoja pa revident ni izpolnil. To pomeni, da pogoja dejanskega življenja ni izpolnil niti za obdobje petih let, tako da izkazani poskusi vračanja, ki so po četrtem odstavku 1č. člena pomembni za izpolnjevanje dejanskega življenja v nadaljnjih petih letih, niso bistveni za odločitev v konkretni zadevi.
URS člen 157, 157/1. ZUS-1 člen 28, 28/1, 16, 17, 17/1, 19, 19/1.
tožba - tožnik v upravnem sporu - prizadeta oseba s položajem stranke - rok za vložitev tožbe - pravni interes
Prizadeta oseba v upravnem sporu (16. člen ZUS-1) ne more biti oseba, ki je vložila tožbo, saj se že po naravi stvari drugače kot tožnik zavzema za ohranitev izpodbijane odločbe.
Glede na posebno ureditev upravičenih vlagateljev tožbe v ZUS-1 za njeno vložitev ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa v smislu, da bi morebiti spremenjena ali odpravljena davčna odločba lahko imela vpliv na kazenski postopek, ki teče zoper pritožnika, saj naj bi s tem odpadla podlaga, na kateri je grajena kazenska obtožba. Tožnik je namreč le oseba iz prvega odstavka 17. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – obvestilo o seji pritožbenega senata – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – materialno izčrpanje pravnega sredstva – načelo dispozitivnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po pregledu pritožbe obsojenčevega zagovornika (obsojenčeva pritožba je bila kot prepozna zavržena) ter drugostopenjske sodbe je razvidno, da zagovornik ni zahteval, da je o seji obveščen, senat višjega sodišča pa očitno tudi ni presodil, da je navzočnost strank nujna. Zatrjevana kršitev, ker ni bilo razlogov za obveščanje o seji, zato ni podana.
Glede vprašanja, na kakšen način naj se vložnik sklicuje na kršitve zakona, da jih bo sodišče lahko obravnavalo in o njih odločalo, je Vrhovno sodišče že v sodbi I Ips 346/2008 z dne 23. 10. 2008 zapisalo, da dispozitivnost strankam nalaga, čeprav vsebina zahteve za varstvo zakonitosti ni posebej predpisana, da poleg razlogov iz prvega odstavka 420. člena ZKP navedejo razloge oziroma okoliščine, ki opredeljujejo in utemeljujejo uveljavljeno kršitev zakona. Vložnik ima torej odgovornost, da kršitev zakona, ki jo uveljavlja, razločno pojasni oziroma utemelji. Prav slednje je nujen pogoj za to, da bo sodišče lahko preizkusilo utemeljenost zahteve. Sodišče je pooblaščeno in tudi dolžno preizkušati obstoj tistih kršitev zakona, zaradi katerih je zahteva dovoljena, če se vložnik na njih določno sklicuje oziroma jih utemeljuje. Pri tem ni dovolj, da se sklicuje le na vrsto oziroma tip kršitve, ne da bi konkretiziral in substanciral razloge, iz katerih je pravno sredstvo vloženo. Sodišče ni dolžno samo preizkušati, ali so bili v postopku oziroma sodbi storjene kršitve takšne vrste, na katere se na splošno sklicuje zahteva, saj bi to pomenilo delovanje po uradni dolžnosti, kar je v nasprotju s konceptom tega izrednega pravnega sredstva.
inšpekcijski ukrep - odstranitev nezakonitih objektov za oglaševanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda kot pogoj za začasno odredbo
Verjetnost nastanka škode oziroma posledic, ki naj jih začasna odredba prepreči, mora biti v neposredni zvezi s spornim pravnim razmerjem oziroma predmetom obravnavanja v upravnem sporu. V konkretnem primeru pa tožnikov poslovni ugled ne bo okrnjen zaradi odstranjenih objektov za oglaševanje, ampak zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Zato zatrjevana težko popravljiva škoda ni škoda, zaradi katere je mogoče izdati začasno odredbo v upravnem sporu.
ZP-1 člen 56, 56/4, 57, 57/1, 57/5, 156-1. ZJRM člen 6, 6/1.
opis prekrška – zakonski znaki prekrška
„Občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu“ (v konkretnem primeru občutek ponižanosti in ogroženosti) predstavlja zakonski znak, ki ga v izreku odločbe o prekršku ali kratkem opisu dejanskega stanja ni mogoče oziroma ni smiselno konkretizirati z dejstvi, saj je dovolj določno opredeljen v zakonu.
Neutemeljeno je stališče zahteve, da je bil obsojenec prisiljen k priznanju krivde za eno kaznivo dejanje in nato z izpodbijano pravnomočno sodbo obsojen za drugo kaznivo dejanje. Obsojenčeva zagovornica je v zahtevi za varstvo zakonitosti očitno prezrla, da je za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1 predpisana kazen od enega do petih let zapora, za obsojencu očitano kaznivo dejanje pa je, v primeru priznanja krivde, obsojencu mogoče na podlagi določbe drugega odstavka 51. člena KZ-1, kazen omiliti do treh let zapora.
Po določbi 285. člena ZPP je dolžan predsednik senata med drugim postavljati vprašanja in na drug primeren način poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, sodna praksa pa je zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, a z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru tožbenega zahtevka (cilja pravde).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
Kot je bilo tožniku v tej isti zadevi pojasnjeno že v sklepu Vrhovnega sodišča I R 142/2015 z dne 10. 12. 2015, zahteva za izločitev posameznega sodnika ne utemeljuje tudi predloga za prenos pristojnosti.
Besedna zveza "neogibno potrebno za varnost ljudi" se ne nanaša samo na neposredno ogrožanje življenja in telesa posameznika, temveč lahko zajema tudi premoženjska kazniva dejanja. Nevarnost ponavljanja premoženjskih deliktov bo praviloma odtehtala poseg v osebno svobodo obdolženca le v primeru kaznivih dejanj s prvinami nasilja ali drugačnega poseganja v najpomembnejše ustavno varovane dobrine.
Za presojo, ali gre pri preiskavi vozila za preiskovalno dejanje, ki terja spoštovanje kavtel o hišni preiskavi, je odločilno, kje so se odkriti oziroma zaseženi predmeti nahajali, in ali so policisti najdene predmete odpirali oziroma razstavljali.
Ker je bilo mogoče predmete pridobiti neodvisno od obsojenčeve volje, policista, ki obsojencu pred zasegom predmetov nista dala pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP, nista ravnala v nasprotju z določili ZKP in Ustave.
Ne glede na dejstvo, da je v obravnavani zadevi zahtevo za varstvo zakonitosti vložila pooblaščenka oškodovanke kot tožilke in torej ne gre za osebo, ki bi imela pravico vložiti to izredno pravno sredstvo po določbah ZKP, je treba ugotoviti, da niti po vsebini ne gre za tako odločbo, pri kateri bi bilo od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in niti katerega od takih vprašanj zahteva sama ne uveljavlja.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 99. ZTLR člen 25, 25/2.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - rušitev objekta - pravnomočnost - res iudicata - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj
- ali je glede na konkretne okoliščine primera mogoča zavrnitev zahtevka po negatorni tožbi, brez poprejšnje nedvoumne ugotovitve, da ima toženec ustrezno stvarno pravico; in
- ali sta nižji sodišči na podlagi drugega odstavka 25. člena ZTLR materialnopravno pravilno presodili, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno opravičljivo.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos - dvom v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da ima sodišče, ki je pristojno za sojenje mladoletnika, v tej zadevi status oškodovanca, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.