Po določbi 285. člena ZPP je dolžan predsednik senata med drugim postavljati vprašanja in na drug primeren način poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, sodna praksa pa je zavzela stališče, da lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva poda tudi pobudo za spremembo stvarnega (tožbenega) predloga, a z omejitvijo, da mora ta ostati v okviru tožbenega zahtevka (cilja pravde).
ZP-1 člen 56, 56/4, 57, 57/1, 57/5, 156-1. ZJRM člen 6, 6/1.
opis prekrška – zakonski znaki prekrška
„Občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu“ (v konkretnem primeru občutek ponižanosti in ogroženosti) predstavlja zakonski znak, ki ga v izreku odločbe o prekršku ali kratkem opisu dejanskega stanja ni mogoče oziroma ni smiselno konkretizirati z dejstvi, saj je dovolj določno opredeljen v zakonu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
Kot je bilo tožniku v tej isti zadevi pojasnjeno že v sklepu Vrhovnega sodišča I R 142/2015 z dne 10. 12. 2015, zahteva za izločitev posameznega sodnika ne utemeljuje tudi predloga za prenos pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0018564
URS člen 15, 15/3, 22. ZMed člen 39, 39/2. ZPP člen 342.
mediji - pravica do objave popravka - postopek s pritožbo - vročitev odgovora na pritožbo - kolizija ustavnih pravic - pravica do izjave v postopku
Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zakonodajalec tudi v ureditvi postopka po ZMed imel ustavno dopusten razlog, da je v postopku s pritožbo zoper odločitve o pravici do objave popravka ali odgovora izključil uporabo določb ZPP glede vročitve pritožbe nasprotni stranki in možnost odgovora na pritožbo. Razlog učinkovitosti in pospešitve postopka je namreč pri odločitvi v zvezi s pravico do popravka ali odgovora ključen, saj lahko daljši časovni zamik pravico popolnoma izvotli. Vendar pa omenjeni ustavno legitimni cilj v zadevnih primerih, ko sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje spremeni, premočno trči od ustavno pravico do izjave nasprotne stranke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008116
ZKP člen 372, 372/1. KZ-1 člen 252, 252/2.
kršitev kazenskega zakona – protipravnost – obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper pravni promet – ponarejanje listin
Sodišče je kot protipravno ravnanje ugotovilo obsojenčevo krivo pisno nalogo, ki jo je A. A. potreboval za pridobitev ustrezne izobrazbe in sicer dokazilo, da je strokovno usposobljen za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Kriva pisna naloga, ki je bila uspešno opravljena, je bila podlaga za izdajo spričevala o strokovni usposobljenosti za opravljanje prevozov v cestnem prometu, spričevalo pa podlaga za pridobitev licence za opravljanje taksi prevozov.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - stroški kazenskega postopka
Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče odločilo o zahtevku za povrnitev stroškov, torej ne gre za odločbo, s katero bi bil kazenski postopek zoper obtoženca končan.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos - dvom v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da ima sodišče, ki je pristojno za sojenje mladoletnika, v tej zadevi status oškodovanca, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
povrnitev nepremoženjske škode - objektivna odgovornost - odgovornost imetnika nevarne stvari - trk motornega vozila in pešca - alkoholiziranost - ravnanje oškodovanca - deljena odgovornost
Tožnik od tožencev zahteva plačilo odškodnine za škodo, ki jo je kot pešec utrpel v prometni nesreči. Izhodišče presoje je objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari. Ker se nepričakovanost dogodka presoja po strogem merilu skrajne skrbnosti, dejanja v danih okoliščinah (deloven dan, pozimi ob 19.45, ko je bila že tema, naselje in bližina križišč) ni mogoče šteti za nepričakovanega, kar bi imelo za posledico popolno oprostitev odgovornosti drugega toženca.
Voznik razen s tem, da je imetnik nevarne stvari, zaradi česar je v izhodišču podana njegova objektivna odškodninska odgovornost, ni v ničemer (dodatno) prispeval k nastanku škode, peščevo aktivno ravnanje pa je pomenilo odločilen prispevek k njegovemu nastanku; nesreči bi se z najosnovnejšo skrbnostjo in previdnostjo zlahka izognil. Kljub temu je zaradi pomena (povečane) nevarnosti, ki jo za nastanek škode predstavlja motorno vozilo (samo po sebi), prispevek voznika 20 %.
osebna služnost - služnost rabe - priposestvovanje - dobra vera - prekarij - pravna praznina - pravna praznina v širšem smislu - razvoj prava - analogija - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba glede na naravo in zgradbo pravnega reda v času veljavnosti ZTLR pravno praznino glede vprašanja pridobitve osebne služnosti zapolniti tako, da je priposestvovanje mogoče, če je imel pravni subjekt nepremičnino v dvajsetletni posesti kot imetnik osebne služnosti ter je bil tudi v dobri veri, da je imetnik osebne služnosti. Takšno stališče je utemeljeno z analogno uporabo pravila o priposestvovanju stvarne služnosti z upoštevanjem omejitve na dobrovernega posestnika, ki je sicer pogoj za priposestvovanje lastninske pravice. Takšen zaključek je poleg tega skladen tudi z merili za priposestvovanje, kakor izhajajo iz besedila ODZ.
ZUS-1 člen 47, 47/1, 47/2, 48. ZJU člen 84, 150, 150/1, 152a.
imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto - prekinitev postopka upravnega spora do pravnomočne odločitve o tožbi pred delovnim sodiščem - odločitev o imenovanju v naziv pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve
Iz prvega odstavka 47. člena ZUS-1 med drugim izhaja, da je predhodno tisto vprašanje, ki je samo zase samostojna pravna celota, torej pravno vprašanje, o katerih v samostojnih postopkih odločajo pristojni organi. Samostojna in pravno celovita pa so vprašanja, ki se nanašajo na obstoj pravnega razmerja, pravice ali obveznosti (in ne na obstoj določenih dejstev). Čeprav je tako vprašanje samo zase sicer samostojna pravna celota, pa je z vidika odločanja v upravnem sporu predhodno v smislu, da je od njega odvisna meritorna odločitev, ki jo bo sprejelo sodišče. To pomeni, da je obstoj pravnega razmerja, pravice ali obveznosti del dejanskega stanja oz. predstavlja odločilno dejstvo, od katerega je odvisna odločitev sodišča v upravnem sporu. Presoja, ali in v katerih primerih je mogoče uporabiti navedeno določbo ZUS-1 v sporih o zakonitosti upravnega akta, se po naravi stvari opravi z vidika dejanske in pravne situacije v času odločanja upravnega organa, saj kasneje nastala ali spremenjena dejstva in okoliščine ne morejo narekovati ugotovitve, da je upravni organ ravnal nezakonito. To pa ob prej pojasnjeni opredelitvi predhodnega vprašanja daje podlago za sklep, da se sodišču prve stopnje predhodno vprašanje v sporih o zakonitosti upravnega akta postavi, kadar je neko pravno vprašanje sestavni del dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev upravnega organa, sodišče pa je v upravnem sporu odločilo, da bo dejansko stanje samo ugotavljalo.
Iz teh določb izhaja, da je okoliščina, ki narekuje imenovanje v naziv, tudi premestitev, kot jo predvideva ZJU. Dikcija „premestitev na /.../ v skladu s tem zakonom“ po presoji Vrhovnega sodišča zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ter da je zato treba izdati tudi odločbo o imenovanju v naziv. V ta namen morajo biti ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Navedeno pomeni, da mora upravni organ zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo na drugem delovnem mestu, še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo premestitve. Pri tem se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti premestitve, posledično pa ne sodišču v upravnem sporu. Morebitna kasnejša sprememba sklepa o premestitvi (npr. v sporu pred delovnim sodiščem) tako ni bistvena za presojo, ali so bili v času izdaje izpodbijane odločbe zanjo izpolnjeni pogoji po ZJU.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/3. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 19, 19/1, 19/3.
dovoljenost revizije – davki – akontacija dohodnine - pomembno pravno vprašanje - jezikovna razlaga - storitve, opravljene za državo – storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice
Prvi odstavek 19. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Sporazum) določa izključno pristojnost posamezne države za obdavčitev posebne vrste dohodkov, tistih, ki jih posameznik prejme za opravljanje storitev za državo pogodbenico. Tretji odstavek 19. člena Sporazuma pa določa, da se za prejemke in pokojnine za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice, zvezne dežele, politične enote ali lokalne oblasti te države ali drugega pravnega subjekta po javnem pravu te države uporabljajo določbe 15. do 18. člena Sporazuma. Torej omejuje izjemo od sistema davčnih kreditov, ki jo vzpostavlja prvi odstavek istega člena.
Z jezikovno razlago prvega odstavka 19. člena Sporazuma je tako mogoče ugotoviti, da predmetna določba ureja zgolj dohodke od opravljenih storitev za državo pogodbenico.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/3, 40/6. ZDDV-1 člen 32, 33, 40. ZIPRS1314 člen 60a.
dovoljenost revizije - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - davčna stopnja - DDV - vezanost na zahtevek - vprašanje ni bistveno za odločitev - vsebina obravnavane zadeve - hude posledice niso izkazane - stranska intervencija
V tej zadevi je priznanje DDV kot izdatka najprej vprašanje uporabe ZBPP in ZOdvT ter s tem povezane dileme, ali je organ za BPP dolžan priznati odvetnikove izdatke (torej tudi DDV) le v zahtevani višini ali pa sme v delu, ki se nanaša na DDV, odločiti preko zahtevka (to bi sicer pomenilo, da tudi glede drugih izdatkov stroškovnik ni nujno okvir odločanja). Ker revizija preko ustrezno postavljenega pravnega vprašanja tega vidika ne odpira, so posledično vprašanja od 1 do 6 zaradi okoliščin konkretnega primera nebistvena.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - sklicevanje na vsebinske revizijske razloge - omejitev presoje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije
Ker je revident revizijo vložil le po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je s tem omejil tako presojo izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije, kot s tem povezano vsebinsko presojo revizije.
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter tudi kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015765
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3/II. ZUS-1 člen 52, 74, 74/1, 76.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba Dublin III - sistemske pomanjkljivosti - tožbene novote - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - nedovoljene pritožbene novote - uporaba drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III - poročilo o stanju v Republiki Hrvaški
Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče (npr. I Up 369/2014), da gre pri uporabi drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III za obveznost, da predaja prosilca v državo članico, ki je bila določena za odgovorno, ni mogoča, če obstajajo utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca, vendar je treba najprej ugotoviti eventualen obstoj utemeljenih domnev.
Tako tožena stranka kot sodišče sta pojasnila tudi, da nevarnost takih sistemskih pomanjkljivosti ne izhaja iz nobenega relevantnega poročila o stanju v Republiki Hrvaški. Zato jima ni mogoče očitati, da navedene pravno pomembne okoliščine iz drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III sploh ne bi upoštevala.
Izpodbijana odločitev torej ne temelji na stališču, da tožena stranka ni dolžna sama ugotavljati, ali bi bil pritožnik ob vrnitvi v Republiko Hrvaško izpostavljen resnični nevarnosti takega ravnanja, temveč na ugotovitvi, da take sistemske pomanjkljivosti iz dokumentov ustreznih institucij ne izhajajo, tožnik pa z navedbami v postopku tudi ni izkazal nasprotno.
Omejevanje možnosti navajanja novot v postopku ni samo po sebi nezdružljivo z varstvom človekovih pravic in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 27. člena Uredbe Dublin III, pozna pa jih tudi sistem mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji v več določbah (npr. prej veljavni 21. člen ZMZ in sedaj veljavni 21. člen ZMZ-1 določata rok za predložitev dokazov), kar tudi omogoča ustrezno izvedbo upravnega postopka in odločanja o sodnem varstvu v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZJS-1 člen 22, 22/1-3.
dovoljenost revizije - predčasna razrešitev direktorja javnega sklada - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Z vprašanji, ki se nanašajo na pravilnost in zakonitost postopka izdaje upravnega akta oziroma na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar ni predmet revizijske presoje, revident uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnil.
Ker so zelo hude posledice nedoločen pravni pojem, mora v vsakem primeru posebej revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 73, 73/3. ZPP člen 87, 87/4, 111, 111/4, 142, 142/4.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - iztek pritožbenega roka na prvi prihodnji delavnik - zavrnitev pritožbe
Ker pritožnik v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignil, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s pretekom zadnjega 15. dne. Pritožbeni rok je pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa in bi potekel na soboto, zato se je iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Pritožba, ki jo je pritožnik vložil priporočeno po pošti po preteku tega dneva, je zato prepozna.
ZUS-1 člen 25, 25/3. ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožnikom v upravnem sporu člen 3, 3/2. ZOdvT člen 12. ZST-1 člen 37.
pritožba zoper sklep o stroških (sodnega) postopka - ugoditev tožbi - nepravilna uporaba ZOdvT - višina nagrade pri vrednosti spornega predmeta po prilogi ZOdvT - zavrnitev pritožbe v delu, ki se nanaša na zahtevek za vračilo sodnih taks
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 12. člen ZOdvT. Iz tabele prvega odstavka tega člena namreč izhaja, da se nagrada glede na vrednost spornega predmeta (prvi stolpec) za vsak tam navedeni začeti znesek (drugi stolpec) poveča za znesek, naveden v tretjem stolpcu. Višine nagrad s količnikom 1,0 pri vrednosti predmetov odvetniške storitve so navedene v prilogi, ki je sestavni del ZOdvT (drugi odstavek 12. člena ZodvT).
Na podlagi 37. člena ZST-1 vračilo sodne takse po uradni dolžnosti odredi sodišče prve stopnje.
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - pomembno pravno vprašanje - nejasno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - nestrinjanje z zakonsko ureditvijo - neenotna praksa upravnega organa
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Revizijske navedbe, ki naj bi predstavljale pomembno pravno vprašanje so vsebinsko nejasne in nerazumljive. Iz njih bi bilo mogoče razbrati le, da revident z njimi izraža nestrinjanje z zakonsko ureditvijo dedovanja zaščitenih kmetij. Tako zastavljeno vprašanje pa ne more biti pomembno pravno vprašanje.
ZPP v prvem odstavku 105.a člena določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe (in drugih tam navedenih vlog) plačana sodna taksa. Posledica opustitve plačila sodne takse je določena v tretjem odstavku istega člena zakona: šteje se, da je vloga (v konkretnem primeru pritožba) umaknjena.