Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 20/1, 20/2.
mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del starostne pokojnine - seštevanje pokojninskih dob
Tožnik upoštevaje določila 20. člena Sporazuma
,
o seštevanju zavarovalne dobe, ki jo je dopolnil v Republiki Sloveniji ter v tretjih državah, s katerimi ima ta sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju, izpolnjuje minimalne pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 36. členu ZPIZ-1 in je posledično upravičen do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Nejasnost pogodbenega določila je izkazana že s tem, da pogodba kljub sklicevanju na določbe Pravilnika o delitvi sredstev za plače tožene stranke pri določitvi višine osnovne plače močno odstopa od zneska, ki je za prodajne predstavnike za prodajo maziv v Pravilniku.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti, priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-2, 46, 53.
Kršitev načela kontradiktornosti ni zadržek za priznanje tuje sodne odločbe ali priznanje njene izvršljivosti, če toženec v državi izvora ni izkoristil možnosti pravnega sredstva zoper to kršitev.
Uredba št. 44/2001 ne zahteva, da bi bila tuja sodna odločba prevedena v jezik države priznanja. Sodišču države priznanja „zgolj“ omogoča, da takšen prevod zahteva, če presodi, da je ta potreben za odločitev v zadevi. Kadar pa mora sodišče pri presoji navedb v ugovornem ali pritožbenem postopku opraviti vsebinski preizkus združljivosti odločitve tujega sodišča z javnim redom države, načelo kontradiktornosti postopka terja predložitev prevoda sodne odločbe.
Pojem rednega pravnega sredstva po 46. členu Uredbe št. 44/2001 je neodvisen od njegovega poimenovanja v državi članici izvora ali državi članici priznanja ter terja evroavtonomno razlago. Kot redno pravno sredstvo se upošteva vsako pravno sredstvo, katerega rezultat lahko pomeni razveljavitev ali spremembo odločitve,
sprejete v sodni odločbi, ki je predmet postopka priznanja izvršljivosti, ter vložitev katerega je zamejena z rokom, ki teče od izdaje sodne odločbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDPO-2 člen 12, 23, 29. ZDDPO-1 člen 44, 47. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 2, 2-2, 2-36, 2-6, 17, 17-5, 17-24. ZDavP-2 člen 363.
dovoljena revizija - revizija dovoljena v celoti zaradi varstva upravičenih pravnih pričakovanj, utemeljenih na sodni praksi iz časa vložitve revizije - davek od dohodkov pravnih oseb - slabitev dobrega imena - davčno priznanje odhodkov iz naslova slabitve - 23. člen ZDDPO-2 - 29. člen ZDDPO-2 - računovodski standardi - stroški svetovalnih storitev - zaslišanje prič v davčnem postopku - nekonkretiziran ugovor o kršitvi pravice do izjave
Odhodki iz naslova slabitve dobrega imena se za potrebe obdavčitve presojajo zgolj po 23. členu ZDDPO-2.
nadomestilo za čas brezposelnosti - prijava v evidenco brezposelnih oseb - zahteva za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti - zamuda roka za prijavo
Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da zamuda 30-dnevnega roka za prijavo pri zavodu nima za posledico prenehanja pravice do denarnega nadomestila, temveč milejšo posledico, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
ZDIU12 člen 5. ZDIU12-A člen 2. ZUJF člen 176, 183.
kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - regres za letni dopust - čas veljavnosti omejitve višine izplačil regresa
Zakonsko določbo 5a. člena ZDIU12 je treba razlagati tako, da se omejitev višine regresa do višine minimalne plače za delavce nasprotnega udeleženca nanaša tudi na leto 2015.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos sedeža dolžnika
Krajevna pristojnost, ki se določi glede na sedež dolžnika ob vložitvi predloga za postopek zaradi insolventnosti (52. člen ZFPPIPP), se kljub kasnejšim spremembam sedeža dolžnika praviloma ustali ravno iz razloga ekonomičnosti in pospešitve postopka.
Kolektivna pogodba dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2014, člen 29, 29/2.
kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - dodatni letni dopust
Točka A drugega odstavka 39. člena Podjetniške kolektivne pogodbe določa, da delavcu po kriteriju delovne dobe pripada dodatni letni dopust skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti. To določbo je potrebno obravnavati v povezavi z določbo drugega odstavka 4. člena Podjetniške kolektivne pogodbe o tem, da izraz kolektivna pogodba dejavnosti pomeni vsakokratno kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn. Obeh določb skupaj ni mogoče razumeti drugače kot tako, da je število dni letnega dopusta po kriteriju delovne dobe takšno, kot ga določa vsakokratna veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. V času podpisa Podjetniške kolektivne pogodbe je to bila Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2006, v času nastanka tega kolektivnega spora pa Kolektivna pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2014. Nasprotni udeleženec je zato ravnal pravilno, ko je delavcem tožene stranke število dni letnega dopusta za leto 2015 po kriteriju delovne dobe določil ob upoštevanju meril kolektivne pogodbe iz leta 2014 in s takšnim ravnanjem ni kršil obveznosti iz Podjetniške kolektivne pogodbe.
ZPIZ-1 člen 8, 193, 193/1. ZPIZ-2 člen 129, 129/1-4, 390.
pokojninska doba - dodana doba - čas zaključenega študija - postopek začet pred uveljavitvijo ZPIZ-2 - uveljavljanje pravic
Dodane dobe ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1.
Po prvem odstavku 193. člena ZPIZ-1 se ugotavljanje in morebitno upoštevanje dodane dobe veže na postopek priznanja pravice do starostne pokojnine. Zato je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da dodane dobe glede na njeno pravno naravo ni mogoče uveljavljati kot pokojninske dobe v posebnem ugotovitvenem postopku, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1. Tožena stranka torej ne more priznati dodane dobe samostojno ali kot del pokojninske dobe s posebno odločbo še v času trajanja obveznega zavarovanja.
ZPP člen 67, 70, 70/1-3. ZFPPIPP člen 52, 52/4, 403, 406.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - svaštvo med stranko v postopkom in sodnikom pristojnega sodišča - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot nekdanji direktor stranke v postopku
Glede na naravo postopka za odpust obveznosti v njem presoja dejanja stečajnega dolžnika oziroma preverja okoliščine v zvezi z njim, ne presoja pa se dejanj upnika (in preko njega dejanj nekdanjega direktorja upnika).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos sedeža dolžnika - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov- nezadovoljstvo z delom sodišča
Napačna odločitev sodišča sama po sebi ne utemeljuje prenosa pristojnosti. Nezadovoljna stranka jo namreč lahko izpodbija v za to predvidenem postopku s pravnimi sredstvi. Na enak način lahko uveljavlja zatrjevane kršitve svojih ustavnih pravic.
Krajevna pristojnost, ki se določi glede na sedež dolžnika ob vložitvi predloga za postopek zaradi insolventnosti (52. člen ZFPPIPP), se kljub kasnejšim spremembam sedeža dolžnika praviloma ustali ravno iz razloga ekonomičnosti in pospešitve postopka.
- kakšen je pravni pomen potrjenega IOP obrazca (izpisa odprtih postavk) za pripoznavo zastarane obveznosti oziroma ali in kdaj navedeni potrjeni obrazec predstavlja pripoznavo zastarane obveznosti;
- ali mora tožeča stranka izrecno zatrjevati, da je listino podpisal zakoniti zastopnik tožene stranke kljub pomanjkanju ugovorov tožene stranke v zvezi z nepooblaščenostjo osebe, ki je listino podpisala.
ZKP člen 32, 201, 201/1-1, 207, 207/5, 392, 392/7.
pripor – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - trajanje pripora
Na presojo, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa, vpliva več dejavnikov, med drugimi ravnanje obtoženca, narava in značilnosti kazenskega postopka ter ravnanje državnih organov.
ZSS člen 1, 4a., 33, 74, 74/1, 74/1-7, 74/3. ZJU člen 160. Zakon o funkcionarjih člen 17, 18.
prenehanje sodniške službe - prenehanje delovnega razmerja sodniku - sodni svet - pravice sodnika po prenehanju sodniške funkcije
Obstoj sodniške službe oziroma službenega razmerja sodnika je vezan na sodniško funkcijo. Ko ta preneha, preneha tudi službeno razmerje oziroma sodniška služba.
Glede sodnikovih pravic in obveznosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene z ZSS se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja.
Tožnica ni bila v delovnem, pač pa v službenem razmerju in s toženo stranko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki sodnika izvoli v funkcijo in na položaj. Zato sodnik kot funkcionar ni v enakem položaju kot zaposlena oseba, za katero se uporabljajo določbe ZJU o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v tem ni nobenega nedopustnega razlikovanja. Sodnikov položaj je že v izhodišču drugačen od položaja zaposlenega javnega uslužbenca, zato je razlikovanje med prenehanjem službenega razmerja sodnika in prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca utemeljeno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do izjave - trditvena podlaga
Vloge, ki jih vloži stranka sama, učinkujejo in imajo enako težo kot vloge, sestavljene po pooblaščencu. Zapisano velja ob predpostavki, da ZPP ne predvideva obveznega zastopanja po odvetniku in ob upoštevanju 286. člena ZPP.
Zato je stališče sodišča druge stopnje, da pisna izjava tožnika ne more nadomestiti trditvene podlage, zmotno.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina - zavarovalna doba v Sloveniji in na Hrvaškem - Bilateralni sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško retroaktivnost - poseg v pridobljene pravice
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku pravico do starostne pokojnine priznalo le na podlagi zavarovalne dobe, dosežene v Sloveniji. Četrti odstavek 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško določa, da kadar obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. V konkretnem primeru se je zgodilo ravno to. Tožnik je na dan 30. 12. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev starostne pokojnine na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1.
Glede na jasne določbe ZPP in dejstvo, da je vloga izrecno naslovljena na Vrhovno sodišče (v uvodu) in tudi vložena pri Vrhovnem sodišču, kar po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti za očitno pomoto, revizije tožeče stranke ni mogoče šteti za pravočasno.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - rok za uveljavljanje pravice - zamuda roka - narava roka - skrajšanje dolžine prejemanja nadomestila
Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da zamuda 30-dnevnega roka za prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje nima za posledico prenehanja pravice do denarnega nadomestila, temveč milejšo posledico, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Poskusno delo je namenjeno preverjanju, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca, ki jih le-ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma ali je delavčevo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih postavi delodajalec. Načeloma delodajalec tega ne bo mogel ugotoviti že prvi delavčev delovni dan, vendar pa to v izjemnih primerih ni nemogoče.