ZDIU12 člen 5. ZDIU12-A člen 2. ZUJF člen 176, 183.
kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - regres za letni dopust - čas veljavnosti omejitve višine izplačil regresa
Zakonsko določbo 5a. člena ZDIU12 je treba razlagati tako, da se omejitev višine regresa do višine minimalne plače za delavce nasprotnega udeleženca nanaša tudi na leto 2015.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 84, 84/2, 90, 90/1-9, 110, 110/1-1. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neenaka obravnava - diskriminacija - trditveno breme - dokazno breme
Po določbi šestega odstavka 6. člena ZDR-1 res velja obrnjeno dokazno breme, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije.
Pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu pa ne posega v pravilo o trditvenem bremenu in delavca ne razbremeni procesne dolžnosti, da navede dejstva v tej smeri. Delavec mora torej predhodno konkretizirano zatrjevati dejstva, ki opravičujejo domnevo,
da je delodajalec ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije.
Tožnik ni opredelil osebne okoliščine v smislu prvega odstavka 6. člena ZDR-1 oziroma devete alineje 90. člena ZDR-1, glede katere naj bi bil diskriminiran. Glede na to, da je navedba osebne okoliščine, taksativno naštete v prvem odstavku 6. člena ZDR-1 oziroma deveti alineji 90. člena ZDR-1, bistvena, tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je štelo, da tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa reševanja presežnih delavcev in pri tem uporabiti kriterijev iz 12. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo. Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da bi bila tožena stranka dolžna te kriterije uporabiti le v primeru, če bi šlo za večje število presežnih delavcev, kar pa v konkretnem primeru ni bilo podano niti glede na določbe ZDR-1, niti glede na določbe Podjetniške kolektivne pogodbe.
Določba 12. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo ni neposredno uporabljiva in zahteva konkretizacijo bodisi v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Vrednotenje posameznih kriterijev sta tožena stranka in sindikat, v katerega so včlanjeni njeni delavci, konkretizirala v podjetniški kolektivni pogodbi v poglavju o odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - fiktivna pogodba o zaposlitvi - sodba presenečenja
Revizija neutemeljeno uveljavlja, da naj bi izpodbijana sodba predstavljala sodbo presenečenja, ker se je sodišče postavilo na stališče, da je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi fiktivna, zaradi česar so nastopile pravne posledice iz 50. člena OZ, čeprav se na to ni sklicevala nobena od strank in tega ni ugotavljalo niti sodišče prve stopnje. V primeru pritožbenega odločanja gre za sodbo presenečenja, če se drugostopenjska sodba opre na pravno podlago, o kateri stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje nista razpravljali in se nanjo ne sklicuje niti pritožba, stranki pa niti ob ustrezni skrbnosti nanjo nista mogli računati, ter zato tudi nista mogli dopolniti svojih navedb ter navesti dejstev in predlagati dokazov, ki so lahko relevantni glede na takšno spremenjeno pravno podlago. V takšnem primeru mora pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 351. člena ZPP stranki s pisno vlogo opozoriti na možnost uporabe te pravne podlage in jima omogočiti, da se pred odločitvijo o njej pisno izjavita.
študentsko delo - elementi delovnega razmerja - ugotovitev delovnega razmerja - nepretrganost dela
Študentsko delo je pravno urejen status, ki je po svoji naravi podoben delovnemu razmerju (delo se opravlja za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca, pogosto tudi v organiziranem delovnem procesu). Zato je pri presoji o obstoju delovnega razmerja odločilnega pomena vprašanje, ali je delodajalec zlorabil institut študentskega dela. Za zlorabo gre, kadar študent ali dijak opravlja delo v organiziranem delovnem procesu daljše časovno obdobje, na popolnoma enak način in v enakem obsegu, kot ga opravljajo osebe, ki so pri delodajalcu v delovnem razmerju.
Bistven element, ki loči študentsko delo od delovnega razmerja je poleg tega, da ga lahko opravlja le oseba s statusom dijaka ali študenta, njegova občasnost oziroma začasnost. Tožničino delo niti po nepretrganosti niti po obsegu ni bilo primerljivo z delom redno zaposlenih oseb, zato je zaključek sodišča druge stopnje, da niso podani vsi elementi delovnega razmerja, pravilen.
ZSS člen 1, 4a., 33, 74, 74/1, 74/1-7, 74/3. ZJU člen 160. Zakon o funkcionarjih člen 17, 18.
prenehanje sodniške službe - prenehanje delovnega razmerja sodniku - sodni svet - pravice sodnika po prenehanju sodniške funkcije
Obstoj sodniške službe oziroma službenega razmerja sodnika je vezan na sodniško funkcijo. Ko ta preneha, preneha tudi službeno razmerje oziroma sodniška služba.
Glede sodnikovih pravic in obveznosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene z ZSS se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja.
Tožnica ni bila v delovnem, pač pa v službenem razmerju in s toženo stranko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki sodnika izvoli v funkcijo in na položaj. Zato sodnik kot funkcionar ni v enakem položaju kot zaposlena oseba, za katero se uporabljajo določbe ZJU o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v tem ni nobenega nedopustnega razlikovanja. Sodnikov položaj je že v izhodišču drugačen od položaja zaposlenega javnega uslužbenca, zato je razlikovanje med prenehanjem službenega razmerja sodnika in prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca utemeljeno.
Glede na jasne določbe ZPP in dejstvo, da je vloga izrecno naslovljena na Vrhovno sodišče (v uvodu) in tudi vložena pri Vrhovnem sodišču, kar po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti za očitno pomoto, revizije tožeče stranke ni mogoče šteti za pravočasno.
ZKP člen 32, 201, 201/1-1, 207, 207/5, 392, 392/7.
pripor – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - trajanje pripora
Na presojo, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa, vpliva več dejavnikov, med drugimi ravnanje obtoženca, narava in značilnosti kazenskega postopka ter ravnanje državnih organov.
nadomestilo za čas brezposelnosti - prijava v evidenco brezposelnih oseb - zahteva za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti - zamuda roka za prijavo
Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da zamuda 30-dnevnega roka za prijavo pri zavodu nima za posledico prenehanja pravice do denarnega nadomestila, temveč milejšo posledico, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Okoliščina, da ima Delovno sodišče v Celju s toženo stranko sklenjeno pogodbo za opravljanje nalog fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Kolektivna pogodba dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2014, člen 29, 29/2.
kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - dodatni letni dopust
Točka A drugega odstavka 39. člena Podjetniške kolektivne pogodbe določa, da delavcu po kriteriju delovne dobe pripada dodatni letni dopust skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti. To določbo je potrebno obravnavati v povezavi z določbo drugega odstavka 4. člena Podjetniške kolektivne pogodbe o tem, da izraz kolektivna pogodba dejavnosti pomeni vsakokratno kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn. Obeh določb skupaj ni mogoče razumeti drugače kot tako, da je število dni letnega dopusta po kriteriju delovne dobe takšno, kot ga določa vsakokratna veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. V času podpisa Podjetniške kolektivne pogodbe je to bila Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2006, v času nastanka tega kolektivnega spora pa Kolektivna pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2014. Nasprotni udeleženec je zato ravnal pravilno, ko je delavcem tožene stranke število dni letnega dopusta za leto 2015 po kriteriju delovne dobe določil ob upoštevanju meril kolektivne pogodbe iz leta 2014 in s takšnim ravnanjem ni kršil obveznosti iz Podjetniške kolektivne pogodbe.
ZPP člen 78, 78/2, 324, 335, 343, 343/3, 346, 346/1.
nepopolna pritožba - obligatorne sestavine pritožbe - podpis pravne osebe - navedba imena in funkcije osebe, ki je pritožbo podpisala - zavrženje pritožbe
Pritožnikov podpis je obligatorna sestavina pritožbe (335. člen ZPP). Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).
Pritožnica, ki je pravna oseba, je vložila pritožbo, na kateri je poleg navedbe firme zgolj žig in nečitljiva parafa. Taka pritožba ni popolna, saj sodišče ne more preizkusiti, kdo je njen podpisnik in ali je pritožbo podpisala oseba, upravičena za zastopanje, na kar mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti.
predkupna pravica - ponudba - vsebina ponudbe - bistveno enaki pogoji - način plačila - rok plačila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepis zvočnega posnetka - ugovor - dostop do zvočnega posnetka
Če ni podana vsaj možnost, da bi morebiten drugačen (ustreznejši, popolnejši) prepis lahko vplival na vsebino sodbe (na njeno pravilnost), potem zavrnitev strankine zahteve, naj se ji poleg prepisa izroči tudi zvočni posnetek, ne more predstavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Da je treba zakonsko določilo o „enakih pogojih“ razlagati kot „bistveno enake pogodje“, izhaja iz samega namena (tudi: telosa, bistva) instituta predkupne pravice. Ta ni v identiteti ponudbe predkupnemu upravičencu na eni in ponudbi (oziroma pogodbi) tretji osebi na drugi strani zaradi identičnosti same po sebi, marveč v enakovrednih pogodbenih bremenih. Ti morajo zagotoviti, da predkupna pravica ni priznana zgolj na papirju, marveč tudi v dejanskem, ekonomskem smislu.
ZP-1 člen 2, 56, 56/4, 156, 156-1. ZVDZ člen 5, 110, 110/1-1. ZLV člen 4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška
Dejanski stan kršitve določbe 5. člena ZVDZ mora biti konkretiziran v opisu prekrška z navedbo, da ravnanje storilca predstavlja javno volilno propagando, propagandni volilni zapis v smislu načrtnega pojasnjevanja političnih ali nazorskih idej (propaganda) v smeri podpore posameznemu kandidatu (ali stranki). Javne volilne propagande ni mogoče razlagati s pojmom volilne kampanje iz drugega odstavka in prve alineje petega odstavka 1. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji.
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.
ZDDV-1 člen 3, 3/1-1, 6, 6/1, 44, 44-7, 62, 62/1, 67, 67/4. ZSZ člen 2, 2/1, 2/2. ZUS-1 člen 85, 85/2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - pravica do odbitka vstopnega DDV - dobava nepremičnin - oproščena dobava objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni - zazidana stavbna zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - dejanska raba nepremičnin - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dobava po 7. točki 44. člena ZDDV-1
Z navedbami o napačno ugotovljeni dejanski rabi nepremičnin želi revidentka izpodbiti dejansko ugotovitev davčnih organov in sodišča prve stopnje, da se stavbe oziroma objekti v naravi nahajajo na vseh petih nepremičninah, ki so bile predmet dobave, kar ni dovoljen revizijski razlog.
Ker so bile glede na ugotovljeno dejansko stanje vse nepremičnine, ki so bile predmet dobave, pozidana stavbna zemljišča, na katerih stoji objekt, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo obravnavano dobavo kot dobavo po 7. točki 44. člena ZDDV-1.
Ker obveznost obračuna DDV ni nastala, revidentka ni pridobila pravice do odbitka vstopnega DDV (prvi odstavek 62. člena ZDDV-1) in ga zato tudi ni bila upravičena odbijati (četrti odstavek 67. člena ZDDV-1).
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018555
ZPotK člen 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 337, 337/1.
dopuščena revizija - zavarovanje kredita - kreditna pogodba - neizpolnitev obveznosti - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe s strani dajalca kredita - plačilo neplačanih obrokov pred zapadlostjo - trditvena podlaga - rok za izpolnitev - dodaten rok za izpolnitev
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica v obravnavanem primeru skladno z določbami kreditne pogodbe, 13. člena ZPotK in trditveno podlago tožbe zaradi neplačila dveh zaporednih zapadlih mesečnih obrokov ne more zahtevati plačila preostalih obrokov kredita pred njihovo zapadlostjo; in
- ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica od kreditne pogodbe pravno-učinkovito ni odstopila (določbe kreditne pogodbe in 13. člen ZPotK).
Sodišče prve stopnje ni ravnalo ekonomsko smotrno, ko je brez potrebe izpeljalo obširen dokazni postopek s postavitvijo izvedenke zaradi ugotavljanja prvotoženčeve poslovne sposobnosti, nato pa se pri odločanju o izbrisni tožbi materialno pravno pravilno ukvarjalo le z vprašanjem aktivne legitimacije zanjo, tožbo na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe pa nato moralo zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, vendar pa je tudi za preizkus revizije bistvena sama pravnomočna odločitev, ki se pravilno osredotoča na razrešitev odločilnih procesnih in materialnopravnih predpostavk za uveljavljene tožbene zahtevke. Zato v ravnanju sodišča prve stopnje, ki sicer predstavlja kršitev načela ekonomičnosti postopka v smislu določbe prvega odstavka 11. člena ZPP, ni očitkov o kakšni takšni procesni kršitvi, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost same odločitve in posledično terjala poseg v izpodbijano pravnomočno odločitev.
Neobstoj aktivne legitimacije za izbrisno tožbo pa izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis.
V skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP se za vmesni ugotovitveni zahtevek izrecno sicer ne zahteva obstoja pravnega interesa kot pri ugotovitveni tožbi, vendar pa je predpostavka vsake tožbe vselej tudi pravni interes, ki se sicer predpostavlja oz. domneva, pri čemer je ta domneva izpodbojna. V konkretnem primeru pa ob pomanjkanju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo revidentka tega pravnega interesa za prejudicialni zahtevek na ugotovitev ničnosti ne izpolnjuje.
Zgolj okoliščina, da bi lahko tožnik kot potomec tožencev - darovalcev po njuni smrti postal dedič, ne zadošča, da bi lahko uveljavljal ničnost darilne pogodbe. Ob dednopravnem institutu vračunavanja daril v dedni delež (glej poglavje „III. Vračunavanje daril in volil v dedni delež“ v Zakonu o dedovanju in predvsem vračanja v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža (glej podpoglavje „Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža“ v istem zakonu) že načelno ne more biti prikrajšan njegov nujni delež zaradi sklenitve sporne pogodbe.