odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Poskusno delo je namenjeno preverjanju, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca, ki jih le-ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma ali je delavčevo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih postavi delodajalec. Načeloma delodajalec tega ne bo mogel ugotoviti že prvi delavčev delovni dan, vendar pa to v izjemnih primerih ni nemogoče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - prisvojitev živil - kaznivo dejanje tatvine
Ob tem ko je tožnica s sodelavcem odpeljala iz kuhinje tožene stranke živila v skupni vrednosti cca 60 EUR in sta jih s sodelavcem pričela nakladati v njegov osebni avto, je sodišče utemeljeno ugotovilo, da je imelo njeno ravnanje vse znake kaznivega dejanja majhne tatvine iz drugega odstavka 204. člena KZ-1, tako da je bila podana kršitev delovnih obveznosti iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do izjave - trditvena podlaga
Vloge, ki jih vloži stranka sama, učinkujejo in imajo enako težo kot vloge, sestavljene po pooblaščencu. Zapisano velja ob predpostavki, da ZPP ne predvideva obveznega zastopanja po odvetniku in ob upoštevanju 286. člena ZPP.
Zato je stališče sodišča druge stopnje, da pisna izjava tožnika ne more nadomestiti trditvene podlage, zmotno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDDPO-2 člen 12, 23, 29. ZDDPO-1 člen 44, 47. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 2, 2-2, 2-36, 2-6, 17, 17-5, 17-24. ZDavP-2 člen 363.
dovoljena revizija - revizija dovoljena v celoti zaradi varstva upravičenih pravnih pričakovanj, utemeljenih na sodni praksi iz časa vložitve revizije - davek od dohodkov pravnih oseb - slabitev dobrega imena - davčno priznanje odhodkov iz naslova slabitve - 23. člen ZDDPO-2 - 29. člen ZDDPO-2 - računovodski standardi - stroški svetovalnih storitev - zaslišanje prič v davčnem postopku - nekonkretiziran ugovor o kršitvi pravice do izjave
Odhodki iz naslova slabitve dobrega imena se za potrebe obdavčitve presojajo zgolj po 23. členu ZDDPO-2.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 84, 84/2, 90, 90/1-9, 110, 110/1-1. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neenaka obravnava - diskriminacija - trditveno breme - dokazno breme
Po določbi šestega odstavka 6. člena ZDR-1 res velja obrnjeno dokazno breme, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije.
Pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu pa ne posega v pravilo o trditvenem bremenu in delavca ne razbremeni procesne dolžnosti, da navede dejstva v tej smeri. Delavec mora torej predhodno konkretizirano zatrjevati dejstva, ki opravičujejo domnevo,
da je delodajalec ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije.
Tožnik ni opredelil osebne okoliščine v smislu prvega odstavka 6. člena ZDR-1 oziroma devete alineje 90. člena ZDR-1, glede katere naj bi bil diskriminiran. Glede na to, da je navedba osebne okoliščine, taksativno naštete v prvem odstavku 6. člena ZDR-1 oziroma deveti alineji 90. člena ZDR-1, bistvena, tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu.
Glede na jasne določbe ZPP in dejstvo, da je vloga izrecno naslovljena na Vrhovno sodišče (v uvodu) in tudi vložena pri Vrhovnem sodišču, kar po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti za očitno pomoto, revizije tožeče stranke ni mogoče šteti za pravočasno.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36.
starostna pokojnina - zavarovalna doba v Sloveniji in na Hrvaškem - Bilateralni sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško retroaktivnost - poseg v pridobljene pravice
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku pravico do starostne pokojnine priznalo le na podlagi zavarovalne dobe, dosežene v Sloveniji. Četrti odstavek 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško določa, da kadar obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. V konkretnem primeru se je zgodilo ravno to. Tožnik je na dan 30. 12. 2012 izpolnil pogoje za pridobitev starostne pokojnine na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - prenos sedeža dolžnika
Krajevna pristojnost, ki se določi glede na sedež dolžnika ob vložitvi predloga za postopek zaradi insolventnosti (52. člen ZFPPIPP), se kljub kasnejšim spremembam sedeža dolžnika praviloma ustali ravno iz razloga ekonomičnosti in pospešitve postopka.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije (2011) člen 12.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - program razreševanja presežnih delavcev
Sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je štelo, da tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa reševanja presežnih delavcev in pri tem uporabiti kriterijev iz 12. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo. Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da bi bila tožena stranka dolžna te kriterije uporabiti le v primeru, če bi šlo za večje število presežnih delavcev, kar pa v konkretnem primeru ni bilo podano niti glede na določbe ZDR-1, niti glede na določbe Podjetniške kolektivne pogodbe.
Določba 12. člena Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo ni neposredno uporabljiva in zahteva konkretizacijo bodisi v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Vrednotenje posameznih kriterijev sta tožena stranka in sindikat, v katerega so včlanjeni njeni delavci, konkretizirala v podjetniški kolektivni pogodbi v poglavju o odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov.
Kolektivna pogodba dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2014, člen 29, 29/2.
kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - dodatni letni dopust
Točka A drugega odstavka 39. člena Podjetniške kolektivne pogodbe določa, da delavcu po kriteriju delovne dobe pripada dodatni letni dopust skladno s kolektivno pogodbo dejavnosti. To določbo je potrebno obravnavati v povezavi z določbo drugega odstavka 4. člena Podjetniške kolektivne pogodbe o tem, da izraz kolektivna pogodba dejavnosti pomeni vsakokratno kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn. Obeh določb skupaj ni mogoče razumeti drugače kot tako, da je število dni letnega dopusta po kriteriju delovne dobe takšno, kot ga določa vsakokratna veljavna kolektivna pogodba dejavnosti. V času podpisa Podjetniške kolektivne pogodbe je to bila Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2006, v času nastanka tega kolektivnega spora pa Kolektivna pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije iz leta 2014. Nasprotni udeleženec je zato ravnal pravilno, ko je delavcem tožene stranke število dni letnega dopusta za leto 2015 po kriteriju delovne dobe določil ob upoštevanju meril kolektivne pogodbe iz leta 2014 in s takšnim ravnanjem ni kršil obveznosti iz Podjetniške kolektivne pogodbe.
nadomestilo za invalidnost - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - določanje pokojninske osnove - izključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje
Pri nadomestilih se ne plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje (207. člen ZPIZ-1), kljub temu bi bili lahko upoštevani pri izračunu pokojninske osnove (1. alineja 42. člena ZPIZ-1), vendar le ob izpolnjenem pogoju vključenosti v obvezno zavarovanje (2. alineja prvega odstavka 41. člena ZPIZ-1). Ker revident ni bil obvezno zavarovan, se tudi nadomestila ne more upoštevati pri določanju pokojninske osnove.
ZKP člen 32, 201, 201/1-1, 207, 207/5, 392, 392/7.
pripor – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - trajanje pripora
Na presojo, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa, vpliva več dejavnikov, med drugimi ravnanje obtoženca, narava in značilnosti kazenskega postopka ter ravnanje državnih organov.
ZPP člen 78, 78/2, 324, 335, 343, 343/3, 346, 346/1.
nepopolna pritožba - obligatorne sestavine pritožbe - podpis pravne osebe - navedba imena in funkcije osebe, ki je pritožbo podpisala - zavrženje pritožbe
Pritožnikov podpis je obligatorna sestavina pritožbe (335. člen ZPP). Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).
Pritožnica, ki je pravna oseba, je vložila pritožbo, na kateri je poleg navedbe firme zgolj žig in nečitljiva parafa. Taka pritožba ni popolna, saj sodišče ne more preizkusiti, kdo je njen podpisnik in ali je pritožbo podpisala oseba, upravičena za zastopanje, na kar mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti.
predkupna pravica - ponudba - vsebina ponudbe - bistveno enaki pogoji - način plačila - rok plačila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepis zvočnega posnetka - ugovor - dostop do zvočnega posnetka
Če ni podana vsaj možnost, da bi morebiten drugačen (ustreznejši, popolnejši) prepis lahko vplival na vsebino sodbe (na njeno pravilnost), potem zavrnitev strankine zahteve, naj se ji poleg prepisa izroči tudi zvočni posnetek, ne more predstavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Da je treba zakonsko določilo o „enakih pogojih“ razlagati kot „bistveno enake pogodje“, izhaja iz samega namena (tudi: telosa, bistva) instituta predkupne pravice. Ta ni v identiteti ponudbe predkupnemu upravičencu na eni in ponudbi (oziroma pogodbi) tretji osebi na drugi strani zaradi identičnosti same po sebi, marveč v enakovrednih pogodbenih bremenih. Ti morajo zagotoviti, da predkupna pravica ni priznana zgolj na papirju, marveč tudi v dejanskem, ekonomskem smislu.
Pravni akt, ki ga ustvari mednarodna organizacija je lahko neposredno uporabljiv v državni članici le v primeru, da je država članica na organizacijo prenesla del svojih suverenih pravic, tega pa Republika Slovenija z ratifikacijo Konvencije OECD ni storila. Same Smernice OECD tako za državo članico niso neposredno zavezujoče, kar izhaja že iz notranjih aktov OECD (18. člen Pravil postopka OECD - Rules of Procedure of the OECD).
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da zgolj obstoj stroškov marketinga ne pomeni, da so nastali zaradi izvajanja poslovne strategije. Ta povezava je mogoča ob njeni izkazani vsebini. Ni mogoče ugotoviti kateri strošek je vzročno povezan z izvajanjem poslovne strategije, če ni jasno kaj sploh sodi v poslovno strategijo. Šele takrat, ko je posamezno dejavnost mogoče vsebinsko povezati z njenimi stroški izvajanja, dejstva o njihovi višini postanejo pravno odločilna. Ne, da bi bila izkazana vsebina strategije, ni mogoče sklicevanje na njene stroške.
dovoljenost revizije - davek od dohodkov pravnih oseb - verodostojnost listin - Slovenski računovodski standardi - dokazni sklep sodišča prve stopnje - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Z vprašanjem glede obvezne narave SRS 21, ki so ga pri presoji verodostojnosti predloženih listin med drugim upoštevali davčna organa in sodišče prve stopnje, revidentka tako pravzaprav želi presojo vsebinske prepričljivosti sprejete dokazne ocene, kar pa glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Da bi se vprašanje glede obveznega sprejema dokaznega sklepa oziroma obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov v sodbi sodišča prve stopnje obravnavalo kot pomembno pravno vprašanje v tej zadevi, bi morala revidentka morebitno kršitev določb postopka v upravnem sporu z verjetnostjo izkazati ter pojasniti, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na odločitev.
V primeru, ko stranka za primarni in podredni zahtevek (ki imata različno podlago; drugi odstavek 41. člena ZPP) navede eno vrednost spornega predmeta, se po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ta vrednost nanaša samo na primarni zahtevek.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo ekonomsko smotrno, ko je brez potrebe izpeljalo obširen dokazni postopek s postavitvijo izvedenke zaradi ugotavljanja prvotoženčeve poslovne sposobnosti, nato pa se pri odločanju o izbrisni tožbi materialno pravno pravilno ukvarjalo le z vprašanjem aktivne legitimacije zanjo, tožbo na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe pa nato moralo zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, vendar pa je tudi za preizkus revizije bistvena sama pravnomočna odločitev, ki se pravilno osredotoča na razrešitev odločilnih procesnih in materialnopravnih predpostavk za uveljavljene tožbene zahtevke. Zato v ravnanju sodišča prve stopnje, ki sicer predstavlja kršitev načela ekonomičnosti postopka v smislu določbe prvega odstavka 11. člena ZPP, ni očitkov o kakšni takšni procesni kršitvi, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost same odločitve in posledično terjala poseg v izpodbijano pravnomočno odločitev.
Neobstoj aktivne legitimacije za izbrisno tožbo pa izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis.
V skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP se za vmesni ugotovitveni zahtevek izrecno sicer ne zahteva obstoja pravnega interesa kot pri ugotovitveni tožbi, vendar pa je predpostavka vsake tožbe vselej tudi pravni interes, ki se sicer predpostavlja oz. domneva, pri čemer je ta domneva izpodbojna. V konkretnem primeru pa ob pomanjkanju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo revidentka tega pravnega interesa za prejudicialni zahtevek na ugotovitev ničnosti ne izpolnjuje.
Zgolj okoliščina, da bi lahko tožnik kot potomec tožencev - darovalcev po njuni smrti postal dedič, ne zadošča, da bi lahko uveljavljal ničnost darilne pogodbe. Ob dednopravnem institutu vračunavanja daril v dedni delež (glej poglavje „III. Vračunavanje daril in volil v dedni delež“ v Zakonu o dedovanju in predvsem vračanja v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža (glej podpoglavje „Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža“ v istem zakonu) že načelno ne more biti prikrajšan njegov nujni delež zaradi sklenitve sporne pogodbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče iz pravnomočne sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena Obligacijskega zakonika v konkretni zadevi.