pripor – podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine
Sklepanje o obstoju ponovitvene nevarnosti mora temeljiti na konkretno izkazanih okoliščinah (objektivnih in subjektivnih), na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati, da obstoji nevarnost ponovitve.
Pravni akt, ki ga ustvari mednarodna organizacija je lahko neposredno uporabljiv v državni članici le v primeru, da je država članica na organizacijo prenesla del svojih suverenih pravic, tega pa Republika Slovenija z ratifikacijo Konvencije OECD ni storila. Same Smernice OECD tako za državo članico niso neposredno zavezujoče, kar izhaja že iz notranjih aktov OECD (18. člen Pravil postopka OECD - Rules of Procedure of the OECD).
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da zgolj obstoj stroškov marketinga ne pomeni, da so nastali zaradi izvajanja poslovne strategije. Ta povezava je mogoča ob njeni izkazani vsebini. Ni mogoče ugotoviti kateri strošek je vzročno povezan z izvajanjem poslovne strategije, če ni jasno kaj sploh sodi v poslovno strategijo. Šele takrat, ko je posamezno dejavnost mogoče vsebinsko povezati z njenimi stroški izvajanja, dejstva o njihovi višini postanejo pravno odločilna. Ne, da bi bila izkazana vsebina strategije, ni mogoče sklicevanje na njene stroške.
dovoljenost revizije - davek od dohodkov pravnih oseb - verodostojnost listin - Slovenski računovodski standardi - dokazni sklep sodišča prve stopnje - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Z vprašanjem glede obvezne narave SRS 21, ki so ga pri presoji verodostojnosti predloženih listin med drugim upoštevali davčna organa in sodišče prve stopnje, revidentka tako pravzaprav želi presojo vsebinske prepričljivosti sprejete dokazne ocene, kar pa glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Da bi se vprašanje glede obveznega sprejema dokaznega sklepa oziroma obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov v sodbi sodišča prve stopnje obravnavalo kot pomembno pravno vprašanje v tej zadevi, bi morala revidentka morebitno kršitev določb postopka v upravnem sporu z verjetnostjo izkazati ter pojasniti, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na odločitev.
V primeru, ko stranka za primarni in podredni zahtevek (ki imata različno podlago; drugi odstavek 41. člena ZPP) navede eno vrednost spornega predmeta, se po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ta vrednost nanaša samo na primarni zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018555
ZPotK člen 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 337, 337/1.
dopuščena revizija - zavarovanje kredita - kreditna pogodba - neizpolnitev obveznosti - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe s strani dajalca kredita - plačilo neplačanih obrokov pred zapadlostjo - trditvena podlaga - rok za izpolnitev - dodaten rok za izpolnitev
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica v obravnavanem primeru skladno z določbami kreditne pogodbe, 13. člena ZPotK in trditveno podlago tožbe zaradi neplačila dveh zaporednih zapadlih mesečnih obrokov ne more zahtevati plačila preostalih obrokov kredita pred njihovo zapadlostjo; in
- ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da tožnica od kreditne pogodbe pravno-učinkovito ni odstopila (določbe kreditne pogodbe in 13. člen ZPotK).
ZDDV-1 člen 3, 3/1-1, 6, 6/1, 44, 44-7, 62, 62/1, 67, 67/4. ZSZ člen 2, 2/1, 2/2. ZUS-1 člen 85, 85/2.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - pravica do odbitka vstopnega DDV - dobava nepremičnin - oproščena dobava objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni - zazidana stavbna zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - dejanska raba nepremičnin - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dobava po 7. točki 44. člena ZDDV-1
Z navedbami o napačno ugotovljeni dejanski rabi nepremičnin želi revidentka izpodbiti dejansko ugotovitev davčnih organov in sodišča prve stopnje, da se stavbe oziroma objekti v naravi nahajajo na vseh petih nepremičninah, ki so bile predmet dobave, kar ni dovoljen revizijski razlog.
Ker so bile glede na ugotovljeno dejansko stanje vse nepremičnine, ki so bile predmet dobave, pozidana stavbna zemljišča, na katerih stoji objekt, je po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo obravnavano dobavo kot dobavo po 7. točki 44. člena ZDDV-1.
Ker obveznost obračuna DDV ni nastala, revidentka ni pridobila pravice do odbitka vstopnega DDV (prvi odstavek 62. člena ZDDV-1) in ga zato tudi ni bila upravičena odbijati (četrti odstavek 67. člena ZDDV-1).
V izrek sklepa o ponovni odreditvi pripora ne sodi navedba, kakor jo ponuja zagovornik, in sicer, da je bil obdolženec pred ponovno odreditvijo pripora v priporu brez sodne odločbe. Navedeno nepravilnost mora upoštevati sodišče pri izrekanju sodbe z institutom vštevanja pripora ali kakršnegakoli drugega odvzema prostosti. Prav tako ima po pravnomočno končanem postopku obdolženec pravico do povrnitve škode zaradi, med drugim, neutemeljenega odvzema prostosti (542/I (3) člen ZKP), možnost pa ima tudi sprožiti upravni spor zaradi domnevne nezakonitosti posamičnih dejanj (157/II člen URS).
ZP-1 člen 2, 56, 56/4, 156, 156-1. ZVDZ člen 5, 110, 110/1-1. ZLV člen 4.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška
Dejanski stan kršitve določbe 5. člena ZVDZ mora biti konkretiziran v opisu prekrška z navedbo, da ravnanje storilca predstavlja javno volilno propagando, propagandni volilni zapis v smislu načrtnega pojasnjevanja političnih ali nazorskih idej (propaganda) v smeri podpore posameznemu kandidatu (ali stranki). Javne volilne propagande ni mogoče razlagati s pojmom volilne kampanje iz drugega odstavka in prve alineje petega odstavka 1. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji.
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – uradni zaznamek o zbranih obvestilih – privilegirana priča – obvezna obramba z zagovornikom - utemeljen sum
Na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP je treba iz spisa izločiti obvestila, ki so jih policiji dale osebe, ki so se na podlagi 236. člena ZKP odrekle pričanju. V tej fazi postopka ni jasno, ali se bodo pričanju odrekle ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018554
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 643, 643/1, 643/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - podjemna pogodba - plačilo za opravljeno delo - dodatna dela - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015746
ZMZ-1 člen 3, 3/1, 20, 20/2, 21, 21/1, 37. ZUS-1 člen 76.
mednarodna zaščita - splošna neverodostojnost prosilca - osebni razgovor - ustreznost vprašanj na osebnem razgovoru
Ugotovitev tožnikove splošne neverodostojnosti je lahko podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Vloga pristojnega organa tako pri podajanju prošnje kot pri osebnem razgovoru je, da prosilcu omogoči predstaviti vsebino prošnje z elementi, ki jo utemeljujejo, in ne, da išče morebitne razloge za mednarodno zaščito.
dovoljenost revizije - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - zelo hude posledice - neizkazane posledice - začasna odredba
Revident svojih navedb o ogroženosti njegovega preživljanja, o nemožnosti zaposlitve na Kosovu in o preživljanju njegove družine ni (niti verjetno) izkazal (ni navedel niti katere družinske člane domnevno preživlja), zato so zelo hude posledice, ki jih navaja, ostale v celoti neizkazane. Uveljavljani pogoj za dovoljenost te revizije na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.
dovoljenost revizije - ničnost odločbe o zavrnitvi statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - poprava pomot v upravni odločbi - kršitev pravil upravnega postopka - zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice
Vprašanje, ki se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, glede na določbo 85. člena ZUS-1 (ki določa obseg revizijske presoje) ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentova navedba,da gre za pomembne posege v njegove osebnostne pravice, vse skupaj pa ima zanj hude posledice, za izkazanost zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ne zadošča.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36. ZLS člen 33, 33/6, 35, 35/1.
rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - začetek teka roka - seja občinskega sveta - posamični akt
Pritožnik bi moral tožbo vložiti v tridesetih dneh od dneva seje, na kateri je tožena stranka sprejela navedeni sklep v obliki posamičnega akta. V prvem odstavku 35. člena ZLS je določeno, da občinski svet sprejema odločitve na svoji seji. Odločitev je sprejeta na seji, ko je izglasovana in od takrat naprej začne teči rok za vložitev tožbe po šestem odstavku 33. člena ZLS. Namen potrditve zapisnika je le potrditev, da so dejstva oziroma odločitve, zapisane v zapisniku, kot so bile izglasovane na seji.
varstvo ustavnih pravic - sodno varstvo - vpogled v spis
Vpogled v spis lahko dovoli le sodišče oziroma organ, ki obravnava zadevo, na katero se nanaša spis, v katerega želi stranka vpogledati. Zadevo, v katero želi tožnik vpogledati, pa ne obravnava upravno sodišče.
Pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da na podlagi 150. člena ZPP ne more dovoliti vpogleda v navedeni spis, saj ne gre za spis zadeve, ki jo (je) obravnava(lo).
Uredba Uredbe EU, št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 21. ZUS-1 člen 52. URS člen 22.
mednarodna zaščita - Uredba Dublin III. - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - tožbene novote
Šele v tožbi navedene listinske dokaze v zvezi z zatrjevanimi sistemskimi pomanjkljivostmi je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo kot nedovoljene tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1, saj so informacije, na katere se je tožnik skliceval v tožbi, obstajale že v času odločanja organa tožene stranke, po presoji Vrhovnega sodišča pa tožnik ni navedel opravičljivega razloga, zakaj jih ni predložil že v predhodno izvedenem upravnem postopku. Tožnik je sicer navajal, da prej ni imel nobenih informacij o Republiki Hrvaški in da jih tudi ni mogel pridobiti, ker mu je bilo omejeno gibanje na prostore Centra za tujce. Vendar je pri tem treba upoštevati, kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, da je imel tožnik v postopku zagotovljeno ustrezno pravno pomoč (imel je pooblaščenca PIC), zato navedenega ni mogoče šteti za opravičljiv razlog za navajanje tožbenih novot v kasnejšem postopku.
dovoljenost revizije - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pomembno pravno vprašanje - neizpostavljeno vprašanje - zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice - pričakovana pravica - izguba statusa izbrisanega
Revizijske navedbe o zmotni uporabi materialnega prava in očitki o neustrezni obrazložitvi izpodbijane sodbe brez postavljenega pomembnega pravnega vprašanje glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.
Le s sklicevanjem na izgubo statusa izbrisanega in s tem povezanih pravic v upravnem sporu, v katerem revidentka takega statusa (še) ni pridobila, ni mogoče izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.