V izrek sklepa o ponovni odreditvi pripora ne sodi navedba, kakor jo ponuja zagovornik, in sicer, da je bil obdolženec pred ponovno odreditvijo pripora v priporu brez sodne odločbe. Navedeno nepravilnost mora upoštevati sodišče pri izrekanju sodbe z institutom vštevanja pripora ali kakršnegakoli drugega odvzema prostosti. Prav tako ima po pravnomočno končanem postopku obdolženec pravico do povrnitve škode zaradi, med drugim, neutemeljenega odvzema prostosti (542/I (3) člen ZKP), možnost pa ima tudi sprožiti upravni spor zaradi domnevne nezakonitosti posamičnih dejanj (157/II člen URS).
dovoljenost revizije - davek od dohodkov pravnih oseb - verodostojnost listin - Slovenski računovodski standardi - dokazni sklep sodišča prve stopnje - pomembno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Z vprašanjem glede obvezne narave SRS 21, ki so ga pri presoji verodostojnosti predloženih listin med drugim upoštevali davčna organa in sodišče prve stopnje, revidentka tako pravzaprav želi presojo vsebinske prepričljivosti sprejete dokazne ocene, kar pa glede na 85. člena ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeno vprašanje ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Da bi se vprašanje glede obveznega sprejema dokaznega sklepa oziroma obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov v sodbi sodišča prve stopnje obravnavalo kot pomembno pravno vprašanje v tej zadevi, bi morala revidentka morebitno kršitev določb postopka v upravnem sporu z verjetnostjo izkazati ter pojasniti, kako naj bi zatrjevana kršitev vplivala na odločitev.
ZPP člen 8, 214, 214/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 14, 22.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - povrnitev škode - krivdna odgovornost - padec po stopnicah - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - priznana dejstva - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje - izpodbijanje dejanskega stanja - dokazna ocena
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Pravni akt, ki ga ustvari mednarodna organizacija je lahko neposredno uporabljiv v državni članici le v primeru, da je država članica na organizacijo prenesla del svojih suverenih pravic, tega pa Republika Slovenija z ratifikacijo Konvencije OECD ni storila. Same Smernice OECD tako za državo članico niso neposredno zavezujoče, kar izhaja že iz notranjih aktov OECD (18. člen Pravil postopka OECD - Rules of Procedure of the OECD).
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da zgolj obstoj stroškov marketinga ne pomeni, da so nastali zaradi izvajanja poslovne strategije. Ta povezava je mogoča ob njeni izkazani vsebini. Ni mogoče ugotoviti kateri strošek je vzročno povezan z izvajanjem poslovne strategije, če ni jasno kaj sploh sodi v poslovno strategijo. Šele takrat, ko je posamezno dejavnost mogoče vsebinsko povezati z njenimi stroški izvajanja, dejstva o njihovi višini postanejo pravno odločilna. Ne, da bi bila izkazana vsebina strategije, ni mogoče sklicevanje na njene stroške.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 148, 158, 158/1.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost pravne osebe - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - ugriz psa - službeni pes - šolan pes - izvajanje policijskih pooblastil - odgovornost imetnika živali - nevarna žival
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče iz pravnomočne sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena Obligacijskega zakonika v konkretni zadevi.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - pripadajoče zemljišče - zavrženje predloga za dopustitev revizije
ZVEtL v 19. členu revizijo sicer res izrecno izključuje zgolj v postopkih za vzpostavitev etažne lastnine, vendar je ključno, da dovoljenosti revizije (tudi) v postopkih za določitev pripadajočega (funkcionalnega) zemljišča ne določa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018554
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 643, 643/1, 643/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - podjemna pogodba - plačilo za opravljeno delo - dodatna dela - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – uradni zaznamek o zbranih obvestilih – privilegirana priča – obvezna obramba z zagovornikom - utemeljen sum
Na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP je treba iz spisa izločiti obvestila, ki so jih policiji dale osebe, ki so se na podlagi 236. člena ZKP odrekle pričanju. V tej fazi postopka ni jasno, ali se bodo pričanju odrekle ali ne.
pripor – podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine
Sklepanje o obstoju ponovitvene nevarnosti mora temeljiti na konkretno izkazanih okoliščinah (objektivnih in subjektivnih), na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati, da obstoji nevarnost ponovitve.
V primeru, ko stranka za primarni in podredni zahtevek (ki imata različno podlago; drugi odstavek 41. člena ZPP) navede eno vrednost spornega predmeta, se po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ta vrednost nanaša samo na primarni zahtevek.
dovoljenost revizije - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pomembno pravno vprašanje - neizpostavljeno vprašanje - zelo hude posledice - nekonkretizirane posledice - pričakovana pravica - izguba statusa izbrisanega
Revizijske navedbe o zmotni uporabi materialnega prava in očitki o neustrezni obrazložitvi izpodbijane sodbe brez postavljenega pomembnega pravnega vprašanje glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.
Le s sklicevanjem na izgubo statusa izbrisanega in s tem povezanih pravic v upravnem sporu, v katerem revidentka takega statusa (še) ni pridobila, ni mogoče izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015744
ZMZ člen 2, 21, 21/3, 25, 25/2, 26. ZUS-1 člen 74, 74/1, 75, 75/1-2.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - splošna neverodostojnost prosilca - pravica do izjave
Zgolj posplošeno nestrinjanje z dokazno oceno o neverodostojnosti pritožnikovih izjav samo po sebi ne zadošča za utemeljitev očitka o kršitvi pravice do izjave.
Ugotovitev prosilčeve splošne neverodostojnosti je lahko podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za mednarodno zaščito.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015746
ZMZ-1 člen 3, 3/1, 20, 20/2, 21, 21/1, 37. ZUS-1 člen 76.
mednarodna zaščita - splošna neverodostojnost prosilca - osebni razgovor - ustreznost vprašanj na osebnem razgovoru
Ugotovitev tožnikove splošne neverodostojnosti je lahko podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Vloga pristojnega organa tako pri podajanju prošnje kot pri osebnem razgovoru je, da prosilcu omogoči predstaviti vsebino prošnje z elementi, ki jo utemeljujejo, in ne, da išče morebitne razloge za mednarodno zaščito.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36. ZLS člen 33, 33/6, 35, 35/1.
rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - začetek teka roka - seja občinskega sveta - posamični akt
Pritožnik bi moral tožbo vložiti v tridesetih dneh od dneva seje, na kateri je tožena stranka sprejela navedeni sklep v obliki posamičnega akta. V prvem odstavku 35. člena ZLS je določeno, da občinski svet sprejema odločitve na svoji seji. Odločitev je sprejeta na seji, ko je izglasovana in od takrat naprej začne teči rok za vložitev tožbe po šestem odstavku 33. člena ZLS. Namen potrditve zapisnika je le potrditev, da so dejstva oziroma odločitve, zapisane v zapisniku, kot so bile izglasovane na seji.
Uredba Uredbe EU, št. 604/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 21. ZUS-1 člen 52. URS člen 22.
mednarodna zaščita - Uredba Dublin III. - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - tožbene novote
Šele v tožbi navedene listinske dokaze v zvezi z zatrjevanimi sistemskimi pomanjkljivostmi je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo kot nedovoljene tožbene novote v smislu 52. člena ZUS-1, saj so informacije, na katere se je tožnik skliceval v tožbi, obstajale že v času odločanja organa tožene stranke, po presoji Vrhovnega sodišča pa tožnik ni navedel opravičljivega razloga, zakaj jih ni predložil že v predhodno izvedenem upravnem postopku. Tožnik je sicer navajal, da prej ni imel nobenih informacij o Republiki Hrvaški in da jih tudi ni mogel pridobiti, ker mu je bilo omejeno gibanje na prostore Centra za tujce. Vendar je pri tem treba upoštevati, kot je poudarilo že sodišče prve stopnje, da je imel tožnik v postopku zagotovljeno ustrezno pravno pomoč (imel je pooblaščenca PIC), zato navedenega ni mogoče šteti za opravičljiv razlog za navajanje tožbenih novot v kasnejšem postopku.
varstvo ustavnih pravic - sodno varstvo - vpogled v spis
Vpogled v spis lahko dovoli le sodišče oziroma organ, ki obravnava zadevo, na katero se nanaša spis, v katerega želi stranka vpogledati. Zadevo, v katero želi tožnik vpogledati, pa ne obravnava upravno sodišče.
Pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da na podlagi 150. člena ZPP ne more dovoliti vpogleda v navedeni spis, saj ne gre za spis zadeve, ki jo (je) obravnava(lo).
dovoljenost revizije - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca - zelo hude posledice - neizkazane posledice - začasna odredba
Revident svojih navedb o ogroženosti njegovega preživljanja, o nemožnosti zaposlitve na Kosovu in o preživljanju njegove družine ni (niti verjetno) izkazal (ni navedel niti katere družinske člane domnevno preživlja), zato so zelo hude posledice, ki jih navaja, ostale v celoti neizkazane. Uveljavljani pogoj za dovoljenost te revizije na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.