dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dedovanje - odstop terjatve - povrnitev nepremoženjske škode
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015 je bilo ugotovljeno, da je bil 204. člen ZOR v neskladju z Ustavo. To pa pomeni, da bi tukajšnja tožnica ne bila ob vtoževani znesek izključno v primeru, če bi tamkajšnjo sodišče svojo (drugačno, zanjo ugodno) odločitev oprlo na protiustavno zakonsko določbo. Iz tega sledi logičen in neizpodbiten sklep, da v izvršbi odvzet ji denarni znesek ne more predstavljati pravno priznane škode, saj do zmanjšanja njenega premoženja ne bi prišlo le ob neustavnem ravnanju sodišč. Čim pa ni pravno priznane škode, kar je ena izmed prvin vzročne zveze, pa se tudi vprašanje vzročne zveze ne more zastaviti.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - javnost sojenja - pritožbena seja - pravice obrambe - navzočnost obsojenca - zaslišanje priče - branje zapisnika - soglasje strank - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Res je sicer, da je sodišče v obsojenčevi navzočnosti zaslišalo le oškodovanca R. G. in M. T., medtem ko je izpovedbe prič T. P., M. F., N. M., D. B. in H. K. ter pisno izvedensko mnenje stalnega sodnega izvedenca medicinske stroke A. K. prebralo v soglasju s strankami (drugi odstavek 340. člena ZKP). Stranke na prebrano niso imele pripomb (str. 206 spisa). Sodišče je navedene priče iz razloga smotrnosti in ekonomičnosti postopka zaslišalo zunaj glavne obravnave in sicer na naroku, razpisanem za dne 16. 10. 2014, ko je bil obsojenec pravilno vabljen na obravnavo in nanju ni pristopil, svojega izostanka pa tudi ni opravičil. Priča N. M. pa je bila zaslišana zunaj glavne obravnave dne 11. 11. 2014, ko je bil zoper obsojenca odrejen prisilni privod, ki pa ni bil realiziran. Iz navedenega torej izhaja, da je sodišče obsojencu dalo možnost seznaniti se o izpovedbah prič, jim zastavljati vprašanje oziroma v postopku aktivno sodelovati, pa se je sam s svojim izmikanjem temu odrekel. Kasneje, ko je bila opravljena glavna obravnava na kateri je bil navzoč, pa je, kot je bilo že pojasnjeno, dal soglasje k branju izpovedb teh prič in na prebrano ni imel pripomb. V tej kazenski zadevi je bila glavna obravnava opravljena na narokih dne 4. 12. 2014 in 13. 1. 2015 in na obeh narokih je bil obsojenec navzoč. Tako je njegova navedba, da ni bil navzoč na javni razpravi, s čimer naj bi mu sodišče kršilo ustavo in zakon ne samo neutemeljena, temveč tudi protispisna.
Sodišče obsojencu tudi ni kršilo pravice do pritožbe s tem, ker sodba višjega sodišča ne vsebuje pravnega pouka o pravici do pritožbe, ki naj bi ga zagotavljal celo 127. člen Ustave RS. V navedeni ustavni določbi je opredeljeno le, da je Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi. Res je sicer, da je v določenih primerih, ki so navedeni v 398. členu ZKP, mogoče vložiti pritožbo na tretjo stopnjo in sicer 1) če je sodišče druge stopnje izreklo kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let ali če je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje s katero je bila izrečena taka kazen; 2) če je sodišče druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko stanje ugotovilo drugače kakor sodišče prve stopnje in na tako ugotovljeno dejansko stanje oprlo svojo sodbo; in 3) če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca oprostilo obtožbe in mu izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega. Obravnavana kazenska zadeva pa ne spada med te v zakonu taksativno navedene izjeme. Obsojenec je bil namreč s sodbo sodišča prve stopnje spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, za kar mu je bila izrečena kazen osem mesecev zapora, pritožbeno sodišče pa je takšno sodbo potrdilo. V takšni procesni situaciji pa je zoper pravnomočno sodno odločbo mogoče vložiti le izredno pravno sredstvo, torej tudi zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je obsojenec vložil.
Tožnica ima seveda prav, da imajo stranke po določbi drugega odstavka 289. člena ZPP pravico izvedencu postavljati vprašanja na glavni obravnavi in da je pomen te pravice tem večji, čim večja je povezanost med izvedenskim mnenjem in odločitvijo o tožbenem zahtevku. Drži tudi, da je to eden od razlogov, da popolnost mnenja ni dovoljen (pravilen) razlog za opustitev zaslišanja izvedenca. Vendar pa mora biti tudi v primeru odločilnega pomena izvedenskega mnenja za odločitev o tožbenem zahtevku predlog za zaslišanje izvedenca, ki je pred tem že podal jasno, izčrpno, razumljivo in nedvoumno mnenje, v pravilnost katerega sodišče ne dvomi, obrazložen in konkretiziran.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008076
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2, 420/5. KZ člen 194, 194/1, 201, 201/1. ZZZDR člen 4, 4/2, 102, 103.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – neplačevanje preživnine – eno kaznivo dejanje – osebno kaznivo dejanje – nasprotje med razlogi sodbe – zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Obsojenec je izvrševal ponavljajoča istovrstna dejanja, ki sta jih sodišči prve in druge stopnje pravilno opredelili kot eno kaznivo dejanje. Ker je obsojenec navedena dejanja storil na škodo obeh hčera, je s tem storil dve kaznivi dejanji zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja.
Obsojenec je s svojim ravnanjem (zmerjanje oškodovank, siljenje h gledanju filmov z grozljivo vsebino, s čemer je obsojenec oškodovankama kratil nočni počitek, ter dopuščanje fizičnih konfliktov med obsojenčevo mlajšo hčerko, bratrancem in sestrično, ki so presegli običajne konflikte med otroci), grobo kršil oziroma opuščal dolžnosti skrbi in vzgoje, ki jih ima kot roditelj, s čemer je ogrožal zdrav oziroma skladen osebnostni razvoj oškodovank.
Oškodovancu, ki zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek, mora odgovorna oseba plačevati denarno rento kot povračilo za škodo (drugi odstavek 174. člena OZ). Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda; da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se le-te nastanka škode in njene višine ne zahteva dokazni standard gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oziroma mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. S tako stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode. Zato je napolnitev pravnega standarda „normalnega teka stvari“ vprašanje materialnega prava.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob predpostavki, da so bile navedbe tožene stranke takšne, kot izhajajo iz 2. točke prvostopenjske sodbe in 8. točke drugostopenjske sodbe, pravilno ravnanje nižjih sodišč, ki nista ugotavljali dejstev v luči 10. člena SZ-1.
Izdajo sklepa o popravku sodbe po prvem odstavku 365. člena ZKP časovno ni omejena z nobenim rokom, kar pomeni, da se sklep lahko izda tudi potem, ko je sodba že postala pravnomočna.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora pa določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka. Ta je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnica je torej upravičena do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku. To velja tako v primerih, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve (kot na primer v zadevi II Ips 361/2010) ali iz dela na črno (ni pa v takem primeru obremenitve odškodnine s prispevki za socialno varnost po določbah Zakona o prispevkih za socialno varnost), ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji).
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ugovor
Ker je tožeča stranka z vložitvijo tožbe izbrala krajevno pristojnost sodišča z območja Okrožnega sodišča v Kopru, je za odločanje v tej zadevi pristojno okrajno sodišče s tega območja, to pa je Okrajno sodišče v Kopru.
ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/1, 272. ZNPPol člen 46.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme - prepoznava - dokazna vrednost
Če državni tožilec določenih dejstev ne zatrjuje ali zanje ne ponudi dokazov, potem sodišče ob odločanju o priporu dejstev ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
URS člen 29, 29/1-3. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - očitna pisna pomota - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dokaze, za katere meni, da niso pomembni za pravilno razsojo sme sodišče zavrniti. Za razsojo so pomembni dokazi, ki so v relevantni zvezi z dejanjem, ki je predmet obtožbe in za katero obstaja verjetnost, da bodo lahko izključili ali potrdili obstoj pravno pomembnih dejstev.
Iz sodbe instančnega sodišča mora izhajati, da se je sodišče z navedbami stranke v pritožbi seznanilo in jih obravnavalo.
ZKP člen 12, 12/4, 16, 16/3, 371, 371/2, 420, 420/2, 442, 442/1. URS člen 29, 29/1-2, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – skrajšani postopek - opravičilo izostanka – navzočnost na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za sojenje obdolžencu v nenavzočnosti ZKP ne predpisuje pogoja, da je obdolženec izostanek opravičil, kar pa ne pomeni, da sodišče ne bo upoštevalo utemeljenega opravičila obdolžencu; dokazno breme je na obdolžencu, kar pomeni, da mora navesti konkretne razloge zaradi katerih na obravnavo ni mogel priti in zanje predložiti ustrezna dokazila.
odgovornost projektanta - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Ker morajo biti elementi civilnega delikta podani kumulativno (131. člen OZ), izostanek vzročne zveze izključuje odškodninsko odgovornost. Zato odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša, čeprav bi se izkazalo, da je projektant res ravnal protipravno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008063
ZKP člen 372, 372/1, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 249, 249/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – davčna zatajitev – preslepitev
Vložnika z zatrjevanjem, da obsojenčevo ravnanje ne ustreza zakonskemu znaku namen po izognitvi plačilu davkov, temveč ustreza zakonskemu znaku namen po neupravičeni vrnitvi davka, ter z navedbami, da se z obsojenčevim ravnanjem obsojena družba ne bi mogla izogniti plačilu davka, uveljavljata nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - stiki z otrokom - koristi otroka
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. V skladu s 367.c členom ZPP je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
objava popravka - aktivna legitimacija - ugled pravne osebe - odklonitveni razlog - kolizija ustavnih pravic
Tožeča stranka je združenje ... Po presoji Vrhovnega sodišča zato bistvo novinarskega prispevka, ki se nanaša na najdbo sadik indijske konoplje pri njenem predsedniku kot posamezniku, v to njeno družbeno vlogo (in s tem povezane pravice in interese) bistveno ne posega. Čim je tako, pa bi bilo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku ustavno neskladno poseženo v uvodoma opisane ustavne pravice nasprotne stranke.
povrnitev škode - notar - odgovornost notarja - dolžnosti notarja - overjanje podpisov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pogodba o odtujitvi nepremičnine - pooblastilo za zastopanje - posebno pooblastilo - neupravičeno zastopanje
Ugotavljanje protipravnosti je neogibno povezano z ugotavljanjem vzročne zveze. Tudi če bi notarka odklonila sporno overitev podpisov ali pogodbene stranke opozorila na to, da utegne biti prodajna pogodba zaradi neustreznega pooblastila neveljavna, to neveljavnosti prodajne pogodbe ne bi odpravilo in nastanka škode, ki jo tožnik vtožuje v tem postopku, ne bi preprečilo.
253. člen ZPP predvideva primarno ustno izvedbo dokaza z izvedencem, vendar se pravilo o ustni izvedbi tega dokaza v praksi spreminja v izjemo, saj izvedenci svoj izvid in mnenje večinoma podajajo pisno. Samo ustna, na obravnavi podana mnenja so redkost, vezana le na najpreprostejše zadeve. Zakon res ne nudi podlage za tako prakso, vendar takšno postopanje sodišča ne preraste nujno v kršitev postopka. Pisna ekspertiza ima določene prednosti, saj izvedencu omogoča poglobljen pristop k delu, prav tako je razumljivejša in popolnejša. Živ dialog je potreben vselej, ko so potrebna medsebojna pojasnila ali ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in površnosti.