ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/1, 272. ZNPPol člen 46.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme - prepoznava - dokazna vrednost
Če državni tožilec določenih dejstev ne zatrjuje ali zanje ne ponudi dokazov, potem sodišče ob odločanju o priporu dejstev ne sme ugotavljati po uradni dolžnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008076
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2, 420/5. KZ člen 194, 194/1, 201, 201/1. ZZZDR člen 4, 4/2, 102, 103.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona – zakonski znaki kaznivega dejanja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje – neplačevanje preživnine – eno kaznivo dejanje – osebno kaznivo dejanje – nasprotje med razlogi sodbe – zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Obsojenec je izvrševal ponavljajoča istovrstna dejanja, ki sta jih sodišči prve in druge stopnje pravilno opredelili kot eno kaznivo dejanje. Ker je obsojenec navedena dejanja storil na škodo obeh hčera, je s tem storil dve kaznivi dejanji zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja.
Obsojenec je s svojim ravnanjem (zmerjanje oškodovank, siljenje h gledanju filmov z grozljivo vsebino, s čemer je obsojenec oškodovankama kratil nočni počitek, ter dopuščanje fizičnih konfliktov med obsojenčevo mlajšo hčerko, bratrancem in sestrično, ki so presegli običajne konflikte med otroci), grobo kršil oziroma opuščal dolžnosti skrbi in vzgoje, ki jih ima kot roditelj, s čemer je ogrožal zdrav oziroma skladen osebnostni razvoj oškodovank.
253. člen ZPP predvideva primarno ustno izvedbo dokaza z izvedencem, vendar se pravilo o ustni izvedbi tega dokaza v praksi spreminja v izjemo, saj izvedenci svoj izvid in mnenje večinoma podajajo pisno. Samo ustna, na obravnavi podana mnenja so redkost, vezana le na najpreprostejše zadeve. Zakon res ne nudi podlage za tako prakso, vendar takšno postopanje sodišča ne preraste nujno v kršitev postopka. Pisna ekspertiza ima določene prednosti, saj izvedencu omogoča poglobljen pristop k delu, prav tako je razumljivejša in popolnejša. Živ dialog je potreben vselej, ko so potrebna medsebojna pojasnila ali ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in površnosti.
povrnitev škode - notar - odgovornost notarja - dolžnosti notarja - overjanje podpisov - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pogodba o odtujitvi nepremičnine - pooblastilo za zastopanje - posebno pooblastilo - neupravičeno zastopanje
Ugotavljanje protipravnosti je neogibno povezano z ugotavljanjem vzročne zveze. Tudi če bi notarka odklonila sporno overitev podpisov ali pogodbene stranke opozorila na to, da utegne biti prodajna pogodba zaradi neustreznega pooblastila neveljavna, to neveljavnosti prodajne pogodbe ne bi odpravilo in nastanka škode, ki jo tožnik vtožuje v tem postopku, ne bi preprečilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008063
ZKP člen 372, 372/1, 420, 420/2, 420/5. KZ-1 člen 249, 249/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – izčrpanje pravnih sredstev – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – davčna zatajitev – preslepitev
Vložnika z zatrjevanjem, da obsojenčevo ravnanje ne ustreza zakonskemu znaku namen po izognitvi plačilu davkov, temveč ustreza zakonskemu znaku namen po neupravičeni vrnitvi davka, ter z navedbami, da se z obsojenčevim ravnanjem obsojena družba ne bi mogla izogniti plačilu davka, uveljavljata nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZUS-1 člen 2, 40, 40/3, 83, 83/4. ZSS člen 21.a, 28, 29. ZUP člen 4, 214. Ustava RS člen 22, 23, 49, 49/3.
imenovanje vrhovnega sodnika - obvestilo o neizbiri ni upravni akt - učinkovito sodno varstvo zoper odločitev o izbiri - ureditev institucije Sodnega sveta - Sodni svet kot organ sui generis - „diskrecijska“ narava odločanja - obseg obrazložitve odločitve Sodnega sveta - dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje revizije
Obvestilo o neizbiri ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 v zvezi s prvim stavkom prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Zoper obvestilo o neizbiri sodno varstvo v upravnem sporu tudi ni izrecno določeno v ZSS, da bi lahko bilo predmet presoje v upravnem sporu na podlagi drugega stavka prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Učinkovito sodno varstvo je neizbranemu kandidatu zagotovljeno preko tožbe zoper odločitev o izbiri izbranega kandidata.
Zakonska zahteva po obrazloženosti obvestila o neizbiri, ki je odraz transparentnosti celotnega postopka, ne more spremeniti dejstva, da s tem obvestilom ni bilo odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi prijavljenega, a neizbranega kandidata, temveč je odločitev, s katero se posega v pravice oziroma pravne koristi teh kandidatov, vsebovana v predlogu za imenovanje oziroma izvolitev, torej v odločitvi o izbiri. Neizbrani kandidati imajo namreč v postopku izbire na razpisano sodniško mesto pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi potegujejo za zasedbo tega položaja, nimajo pa pravice biti nanj izbrani.
V primeru, ko Sodni svet izbere drugega kandidata, oba akta, tako odločitev o izbiri kot obvestilo o neizbiri, dejansko vsebinsko pomenita celoto, saj je z izbiro posameznega kandidata po naravi stvari vedno odločeno tudi o neizbiri ostalih kandidatov.
Z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva za neizbrane kandidate je ključno, da jim je zagotovljeno sodno varstvo zoper odločitev o izbiri, iz katere mora izhajati, da predlagani kandidat izpolnjuje vse zakonske pogoje in kriterije za opravljanje sodniške funkcije, razvidni pa morajo biti tudi vsebinski razlogi, ki utemeljujejo izbiro tega kandidata.
Posebnost ureditve institucije Sodnega sveta, avtonomnost njegovega položaja in funkcija, ki jo ima v sistemu državne oblasti, opredeljujejo obliko njegovega odločanja (določeno polje lastne presoje) in ožji obseg obrazložitve odločitev, njegova sestava (sodniki in drugi pravniki) ter način odločanja (odločitev o izbiri se sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov), pa bistveno prispevata k objektivnosti in prepričljivosti njegovih odločitev. Le na podlagi takšnega načina odločanja in standarda obrazložitve lahko Sodni svet učinkovito udejanja svojo vlogo v sistemu organizacije državne oblasti in prevzema svoj del odgovornosti za kvaliteto sodstva. Delovanje takšnega sistema pa nujno predpostavlja tudi zaupanje v institucijo Sodnega sveta in posledično v njegove odločitve, da z vidika varstva javnega interesa izbere najprimernejše kandidate za sodniška mesta.
Bistvo odločitve o izbiri ni vrednostno ocenjevanje izbranega kandidata glede na ostale (neizbrane) kandidate, temveč celovita in argumentirana predstavitev kandidata, ki se ga predlaga v imenovanje in ki je bila v obravnavanem primeru ustrezno opravljena v skladu s kriteriji iz 29. člena ZSS.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka (tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi) izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogel doseči. Revident nima pravnega interesa, če se njegov pravni položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Označba sporne vrednosti v predlogu za dopustitev revizije (pct 21.732,31 EUR) je očitno nerelevantna, saj je lahko le prepis označene sporne vrednosti v odločbah nižjih sodišč, ki je pa ni mogoče upoštevati pri oceni vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ker je bilo odločeno o denarnem zahtevku.
Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora pa določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka. Ta je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnica je torej upravičena do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku. To velja tako v primerih, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve (kot na primer v zadevi II Ips 361/2010) ali iz dela na črno (ni pa v takem primeru obremenitve odškodnine s prispevki za socialno varnost po določbah Zakona o prispevkih za socialno varnost), ki se obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji).
plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - pravnomočnost plačilnega naloga - polovično plačilo globe - pravica do zahteve za sodno varstvo
Po določbi prvega odstavka 57. c člena ZP-1 kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku oziroma plačilni nalog, plača samo polovico izrečene globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti. Če plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog (praviloma) ni dovoljena. Povedano drugače, po veljavni zakonski ureditvi kršitelj s plačilom polovice globe pred potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo izgubi pravico do vložitve zahteve za sodno varstvo. Obojega, zahteve za sodno varstvo in plačilo polovične globe, namreč ne more dobiti.
Kršitelj se je s plačilom polovičnega zneska globe dejansko odpovedal (prej vloženi) zahtevi za sodno varstvo.
Oškodovancu, ki zaradi popolne ali delne nezmožnosti za delo izgubi zaslužek, mora odgovorna oseba plačevati denarno rento kot povračilo za škodo (drugi odstavek 174. člena OZ). Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda; da odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka in da se zato o povrnitvi te škode odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, zaradi česar se le-te nastanka škode in njene višine ne zahteva dokazni standard gotovosti, pač pa objektivne verjetnosti oziroma mejni prag zadostne, nadpolovične verjetnosti. S tako stopnjo verjetnosti ugotovljena okoliščina, da bi oškodovanec, če škodnega dogodka ne bi bilo, pridobival določen zaslužek, je podlaga za materialnopravni sklep o obstoju škode. Zato je napolnitev pravnega standarda „normalnega teka stvari“ vprašanje materialnega prava.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob predpostavki, da so bile navedbe tožene stranke takšne, kot izhajajo iz 2. točke prvostopenjske sodbe in 8. točke drugostopenjske sodbe, pravilno ravnanje nižjih sodišč, ki nista ugotavljali dejstev v luči 10. člena SZ-1.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost države - odgovornost za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dedovanje - odstop terjatve - povrnitev nepremoženjske škode
Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-88/15, Up-684/12 z dne 15. 10. 2015 je bilo ugotovljeno, da je bil 204. člen ZOR v neskladju z Ustavo. To pa pomeni, da bi tukajšnja tožnica ne bila ob vtoževani znesek izključno v primeru, če bi tamkajšnjo sodišče svojo (drugačno, zanjo ugodno) odločitev oprlo na protiustavno zakonsko določbo. Iz tega sledi logičen in neizpodbiten sklep, da v izvršbi odvzet ji denarni znesek ne more predstavljati pravno priznane škode, saj do zmanjšanja njenega premoženja ne bi prišlo le ob neustavnem ravnanju sodišč. Čim pa ni pravno priznane škode, kar je ena izmed prvin vzročne zveze, pa se tudi vprašanje vzročne zveze ne more zastaviti.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - stiki z otrokom - koristi otroka
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani. V skladu s 367.c členom ZPP je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
Tožnica ima seveda prav, da imajo stranke po določbi drugega odstavka 289. člena ZPP pravico izvedencu postavljati vprašanja na glavni obravnavi in da je pomen te pravice tem večji, čim večja je povezanost med izvedenskim mnenjem in odločitvijo o tožbenem zahtevku. Drži tudi, da je to eden od razlogov, da popolnost mnenja ni dovoljen (pravilen) razlog za opustitev zaslišanja izvedenca. Vendar pa mora biti tudi v primeru odločilnega pomena izvedenskega mnenja za odločitev o tožbenem zahtevku predlog za zaslišanje izvedenca, ki je pred tem že podal jasno, izčrpno, razumljivo in nedvoumno mnenje, v pravilnost katerega sodišče ne dvomi, obrazložen in konkretiziran.
odgovornost projektanta - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Ker morajo biti elementi civilnega delikta podani kumulativno (131. člen OZ), izostanek vzročne zveze izključuje odškodninsko odgovornost. Zato odločitev za tožnika ne bi mogla biti ugodnejša, čeprav bi se izkazalo, da je projektant res ravnal protipravno.
ZKP člen 12, 12/4, 16, 16/3, 371, 371/2, 420, 420/2, 442, 442/1. URS člen 29, 29/1-2, 29/1-3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – skrajšani postopek - opravičilo izostanka – navzočnost na glavni obravnavi – pogoji za sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga obrambe – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za sojenje obdolžencu v nenavzočnosti ZKP ne predpisuje pogoja, da je obdolženec izostanek opravičil, kar pa ne pomeni, da sodišče ne bo upoštevalo utemeljenega opravičila obdolžencu; dokazno breme je na obdolžencu, kar pomeni, da mora navesti konkretne razloge zaradi katerih na obravnavo ni mogel priti in zanje predložiti ustrezna dokazila.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ugovor
Ker je tožeča stranka z vložitvijo tožbe izbrala krajevno pristojnost sodišča z območja Okrožnega sodišča v Kopru, je za odločanje v tej zadevi pristojno okrajno sodišče s tega območja, to pa je Okrajno sodišče v Kopru.
URS člen 29, 29/1-3. ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - očitna pisna pomota - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - prosta presoja dokazov - dokazna ocena - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dokaze, za katere meni, da niso pomembni za pravilno razsojo sme sodišče zavrniti. Za razsojo so pomembni dokazi, ki so v relevantni zvezi z dejanjem, ki je predmet obtožbe in za katero obstaja verjetnost, da bodo lahko izključili ali potrdili obstoj pravno pomembnih dejstev.
Iz sodbe instančnega sodišča mora izhajati, da se je sodišče z navedbami stranke v pritožbi seznanilo in jih obravnavalo.