Izdajo sklepa o popravku sodbe po prvem odstavku 365. člena ZKP časovno ni omejena z nobenim rokom, kar pomeni, da se sklep lahko izda tudi potem, ko je sodba že postala pravnomočna.
dovoljenost revizije - posredovanje dokumentacije ATVP - denarna kazen - vrednostni kriterij ni dosežen - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane
Pomembno je tisto pravno vprašanje, ki zahteva razjasnitev, ker odgovor nanj ni nedvoumen oziroma je mogoče zastopati različna razumna stališča, in ki se lahko pojavijo v nedoločenem številu zadev iste vrste. Mora pa biti vprašanje pomembno (tudi) za odločitev v konkretni zadevi. Vprašanje, ki ga zastavlja revizija, za obravnavano zadevo ni pomembno.
Po določbi prvega odstavka 227. člena ZPP zahteva sodišče, če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, od te (druge) stranke naj listino predloži in ji določi za to rok. Namen t.i. edicijske dolžnosti je zagotovitev poštenosti sojenja (obravnave). Brez nje stranka, ki nima pomembne listine, ne more dokazati svojih trditev ali obrazloženo ugovarjati trditvam nasprotne stranke (212. člen ZPP). V predmetni zadevi je tožena stranka naredila izračun povprečne cene uteži primerljivih bolnišnic, kakor terja arbitražni sklep 1b, a tožeča stranka ni imela na voljo potrebnih podatkov, predvsem ne sklenjenih pogodb s primerljivimi bolnišnicami, da bi lahko sploh preverila pravilnost izračuna in mu argumentirano ugovarjala. Zato ji ni mogoče očitati, da izračunu tožene stranke ni ugovarjala dovolj specificirano.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - denacionalizacija - nepremičnina - zazidano stavbno zemljišče - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - obveznice - zavezanec za plačilo odškodnine
V obravnavanem primeru so sporne nepremičnine predstavljale zazidano stavbno zemljišče, kar predstavlja oviro za njihovo vračilo v naravi (drugi odstavek 32. člena ZDen). 73. člena ZDen tako za obravnavano pravno razmerje ni mogoče uporabiti. Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje zahtevek pravilno presojali z vidika neupravičene obogatitve.
Določbe ZDen glede na dejanske okoliščine zadeve (zaradi ovir za vračilo nepremičnin v naravi) niso lex specialis v razmerju do določb ZOR o neupravičeni obogatitvi in tudi niso z njimi v nasprotju.
ZPOmK-1 člen 6, 28, 28/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. URS člen 36, 37. EKČP člen 8.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje družb - sklep o preiskavi - pooblastila Agencije za varstvo konkurence - pravica do sodnega varstva - naknadni sodni nadzor - učinkovitost sodnega nadzora - zakonitost preiskave - nezakonito pridobljeni dokazi - praksa ESČP
Ustavno dopustno je, da sklep o preiskavi (do spremembe protiustavne ureditve) sprejme Agencija za varstvo konkurence in da je odsotnost predhodne sodne odločbe o preiskavi mogoče nadomestiti (kompenzirati) z ex post facto učinkovitim sodnim nadzorom. Za povsem drug vidik pa gre pri vprašanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o preiskavi in ali je konkretna preiskava potekala v skladu z izdanim sklepom o preiskavi. Zagotovljena mora biti torej sodna kontrola zakonitosti dejanske preiskave, njene primernosti, obsega, poteka in trajanja.
Iz sodne prakse ESČP, na katero se revidentka pri tem sklicuje, ne izhaja, da sta lahko učinkovita izključno le predhodni sodni nadzor ali takojšnji naknadni sodni nadzor. ESČP je namreč do zaključka o neučinkovitosti sodnega nadzora v zadevi
Delta pekárny prišlo na podlagi celovite presoje nadzora, opravljenega v konkretnem primeru.
Res je sicer, da je v sistemu takojšnjega naknadnega sodnega varstva, ki se zoper sklep o preiskavi izvede ločeno od preizkusa končne odločbe, bolj konsistentno izpeljano varstvo pred vplivom nezakonito pridobljenih dokazov na končno odločitev z vidika »okužbe« odločevalcev. Vendar pa končna odločba ne more temeljiti na nezakonito pridobljenih dokazih niti v primeru, da je njihova nezakonitost ugotovljena kasneje, na primer, ko je sklep o preiskavi predmet sodnega varstva v okviru postopka zoper končno odločbo. Organ, ki izda končno odločbo, v takem sistemu prevzema tveganje, da bodo preiskava in v njej pridobljeni dokazi spoznani za nezakonite, posledično pa tudi končna odločba, ki bi na takih dokazih temeljila.
koncesije - igralniška dejavnost - dodelitev koncesije - mnenje lokalne skupnosti - razlaga zakona - odškodninska odgovornost države - nezakonita odločba državnega organa - protipravnost
Ker postopek za zamenjavo lokacije opravljanja dejavnosti že dodeljene koncesije, za katero je že sklenjena tudi koncesijska pogodba ter pridobljeno obratovalno dovoljenje, ni posebej predpisan, interpretacija navedene določbe v takšnih primerih ni povsem jasna.
Skladno z ustaljeno sodno prakso vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom še ne pomeni protipravnega ravnanja in s tem temelja za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Kršitev mora biti groba, odločitev državnega organa pa arbitrarna, izven povsem jasne razlage zakonske določbe oziroma mora neobrazloženo odstopati od ustaljene prakse.
dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dospelost terjatve podizvajalca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem vpliva na utemeljenost oz. dopustnost neposrednega zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ v primeru, da podizvajalec neposredni zahtevek do naročnika po 631. členu OZ naslovi po začetku stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem;
− ali mora biti za uspešno uveljavitev zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ terjatev glavnega izvajalca do naročnika dospela ob vložitvi zahtevka podizvajalca naročniku.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se tretji odstavek 937. člena OZ (prenehanje obveznosti zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno odškodnino oziroma zavarovalnino) nanaša tudi na škodne primere, do katerih je prišlo pred zapadlostjo premije oziroma pred zapadlostjo zadnjega obroka premije, če je bilo dogovorjeno obročno plačilo premije.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za njeno dopustitev zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002941
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/2. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - varstvo intelektualne lastnine - sprožitev spora o pristojnosti po uradni dolžnosti - predhoden preizkus tožbe - avtorskim sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - denarno nadomestilo - izključna krajevna pristojnost
V fazi, ki ne sodi več v fazo predhodnega preizkusa tožbe, bi sodišče lahko spor o krajevni pristojnosti uspešno sprožilo le še na ugovor, ki bi ga tožena stranka podala v smislu prvega odstavka 22. člena ZPP, a slednja tega ni storila.
li začetek stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem) vpliva na utemeljenost oziroma dopustnost neposrednega zahtevka sodelavca (podizvajalca) do naročnika po 631. členu OZ v primeru, da sodelavec (podizvajalec) neposredni zahtevek na naročnika naslovi po začetku stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem).
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti, priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 5, 5-5, 23, 34, 34-1, 35, 35/2, 36, 45, 45/2, 66, 66/1, 66/2-b. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 21. ZPod člen 3b, 21, 183. OZ člen 376.
priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe - hrvaška odločba - Uredba 44/2001 - zakonske zamudne obresti - sporazum o krajevni pristojnosti - spor iz poslovanja - podružnica - javni red
Uporaba določila o javnem redu iz 1. točke 34. člena Uredbe št. 44/2001 je upravičena le v primeru, da bi bil s priznanjem ali izvršitvijo sodne odločbe, ki je bila izdana v drugi državi članici, nesprejemljivo kršen pravni red države, v kateri se zahteva priznanje, ker bi ta odločba posegala v eno od temeljnih načel te države.
Vsako nasprotovanje pravni ureditvi države priznanja ne predstavlja hkrati tudi kršitve njenega javnega reda. Tek in stopnja zamudnih obresti je stvar materialnega prava. Tako je tudi ureditev omejitve teka zakonskih zamudnih obresti po načelu
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - pristojnost v sporih o nepremičninah - izvršilni postopek
Iz navedb v dopolnitvi tožbe izhaja, da naj bi spor med pravdnima strankama izviral iz najemne pogodbe, sklenjene za poslovni prostor v nakupovalnem centru na Ptuju. Upoštevaje, da gre za spor v zvezi z najemom nepremičnine, ki se nahaja na Ptuju je v tej zadevi za odločanje pristojno sodišče na Ptuju.
ZPP člen 22, 22/1, 25, 25/2. ZIZ člen 45, 45/2, 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - ugovor
Okrajno sodišče v Ljubljani je pri razveljavitvi sklepa o izvršbi in določitvi pristojnega pravdnega sodišča ugovor dolžnice zoper zatrjevano dogovorjeno krajevno pristojnost spregledalo. Dolžnica se je imela možnost pritožiti na vročeni sklep, pa tega ni storila. Njen ugovor krajevne pristojnosti, podan v odgovoru na tožbo v pravdnem postopku, je zato prepozen.
dovoljenje za začasno prebivanje tujca - začasna odredba - pogoj za izdajo - verjetnost nastanka težko popravljive škode - trditveno in dokazno breme - združitev družine - sklicevanje na pravico do družinskega življenja
Temeljni vsebinski pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo vsake začasne odredbe, je verjetnost nastanka težko popravljive škode, ki bi stranki nastala z izvršitvijo v upravnem sporu izpodbijanega akta.
Tožnik samo s sklicevanjem na 8. člen EKČP ne more utemeljiti težko popravljive škode iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1.
Glede na ustaljeno sodno prakso glede izkazanosti težko popravljive škode (trditveno in dokazno breme) samo sklicevanje na obstoj zakonske zveze oziroma na to, da zakonca ne bosta skupaj, brez dodatnih navedb o (eventualnih) posledicah ločenega življenja (brez obrazloženih konkretnih okoliščin v konkretnem primeru), ne predstavlja (oziroma ni dovolj za izkazanost) težko popravljive škode.
spor o pristojnosti - zbornica kot stranka v postopku
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
- Ali je višje sodišče napačno interpretiralo določbe 9. člena Pogodbe A. s tem, ko je presodilo, da ne predstavlja pogodbe v korist tretjega in da iz te določbe ne izhaja (določen oziroma določljiv) predmet obveznosti toženke;
- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da na strani naročnika ni podana obveznost unovčitve bančne garancije za poplačilo podizvajalca, ki jo je naročnik zahteval v vsebini, da krije tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev, če jih izvajalec ne bi poplačal iz kakršnega koli razloga, upoštevaje, da je zavarovalni primer nastopil, naročnik pa je bil izrecno pozvan k unovčitvi bančne garancije in poplačilu podizvajalca;
- Ali je bil (v okoliščinah konkretnega primera) naročnik dolžan unovčiti bančno garancijo in iz prejetih sredstev poplačati podizvajalca oziroma ali naročnik lahko odkloni unovčitev bančne garancije in poplačilo podizvajalca brez utemeljenih razlogov in ali je podana odškodninska odgovornost naročnika, če bančne garancije ne unovči ob nastopu zavarovalnega primera (neplačila podizvajalca s strani izvajalca);
- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da lahko naročnik unovči bančno garancijo za poplačilo podizvajalca zgolj v primeru izpolnjenih pogojev po 631. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), upoštevaje da taki pogoji za unovčitev niso določeni ne v bančni garanciji, ne v 631. členu OZ, ne v Pogodbi A. in da 631. člen OZ vsebuje zakonito cesijo;
- Ali je (v okoliščinah konkretnega primera) odškodninska terjatev podizvajalca do naročnika samostojna terjatev, ki ni vezana na zaključek stečajnega postopka nad izvajalcem, in ali odškodninska terjatev podizvajalca do naročnika zapade v plačilo neodvisno od zaključka stečajnega postopka nad izvajalcem;
- Ali je višje sodišče poseglo v dejansko stanje z ugotovitvijo, da je tožbeni zahtevek preuranjen, čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo datume zapadlosti odškodninskega zahtevka, kot je tudi tožeča stranka izkazovala, da v stečajnem postopku B., d. d., navadni upniki ne bodo poplačani, in ali bi sodišče zaradi zapisanega moralo opraviti pritožbeno obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002940
ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2, 32/2-6. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - varstvo intelektualne lastnine - avtorskim sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - denarno nadomestilo - izključna krajevna pristojnost
Z določbo drugega odstavka 103. člena Zakona o sodiščih (ZS) je za primer sporov iz intelektualne lastnine določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.