ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 57, 57/1, 481, 481/1.
spor o pristojnosti - najemna pogodba - zakupna pogodba - poslovni prostori - gospodarski spor
Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pogodb o zakupu ali najemu poslovnih prostorov, sklenjenih med osebama iz prvega odstavka 481. člena ZPP, zato je za odločanje v tej zadevi, upoštevaje da nepremičnina leži na območju Okrožnega sodišča v Krškem, stvarno pristojno Okrožno sodišče v Krškem.
ZArbit člen 42. OZ člen 76, 80. Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen V.
priznanje tuje arbitražne odločbe - sposobnost stranke - sklenitev arbitražnega sporazuma - zastopanje - pooblastilo za sklenitev arbitražnega sporazuma - pooblastilo po zaposlitvi
V mednarodni pravni teoriji in sodni praksi je zavzeto stališče, da je v okviru presoje zavrnitvenega razloga nesposobnosti stranke za sklenitev arbitražnega sporazuma treba presojati tudi vprašanje pravilnosti zastopanja.
Podpisnica dokumentov ni bila zakonita zastopnica nasprotne udeleženke, temveč (kot tam zaposlena oseba) njena pooblaščenka. Pooblastilo po zaposlitvi zaposlenim, ki opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, daje pravico skleniti in izpolniti take pogodbe (80. člen OZ), daje torej upravičenja, ki so običajna pri izvrševanju določenih opravil. Ni mogoče šteti, da pooblastilo po zaposlitvi zajema tudi pooblastilo za podreditev sporov iz določene pogodbe arbitraži. Po svojem smislu je namreč pooblastilo po zaposlitvi celo ožje od splošnega pooblastila, ki pooblaščencu dovoljuje sklepanje pravnih poslov, ki spadajo v redno poslovanje (drugi odstavek 76. člena OZ). Tretji odstavek 76. člena OZ pa izrecno določa, da pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer skleniti arbitražnega sporazuma. Če to velja v razmerju do pooblaščenca s splošnim pooblastilom, velja še toliko bolj v razmerju do pooblaščenca po zaposlitvi.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V skladu z določbo prvega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka predlog za dopustitev revizije vložiti v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot udeleženka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - razveljavitev sklepa o izvršbi - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
Tožeča stranka (prej upnica) sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo ni uveljavljala, pač pa se je nanj sklicevala šele v pravdnem postopku. Njen ugovor krajevne nepristojnosti sodišča je zato prepozen.
izločitev sodnika - izločitev sodišča - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča. Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
spor o pristojnosti - gospodarsko interesno združenje (GIZ) kot stranka v postopku
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot gospodarsko interesno združenje ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP.
dopuščena revizija - lastninjenje - lastnina občine - prenos nepremičnin - zazidano stavbno zemljišče
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je na podlagi določbe 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na občino prešla lastninska pravica na zazidanem stavbnem zemljišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik pristojnega sodišča kot družbenik stranke v postopku
Okoliščina, da je sodnica sodišča, ki odloča o pravnem sredstvu, 50 % družbenica dolžnika, ki je vložil pravno sredstvo, spada takšne tehtne razloge iz 67. člena ZPP, tudi ob dejstvu, da je izvršilni oddelek višjega sodišča manjši oddelek, ki ga sestavlja le sedem sodnikov.
ZPP člen 22, 25. PZ člen 3, 838. ZIZ člen 35, 77, 78.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na premičnine - ladja
Ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več (3. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Ker pri premičninah, na katere je bila določno predlagana izvršba, po ugotovitvi Okrajnega sodišča v Kopru ne gre za ladje, ni mogoče uporabiti specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ.
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 125, 171. ZKP člen 424, 424/1. URS člen 22, 29. EKČP člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravice obrambe – enako varstvo pravic – pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca – dokazni postopek – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obdolženca – ustna obravnava
Ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku brez odlašanja, hitro in enostavno (prvi odstavek 55. člena ZP-1). Kljub temu morajo biti storilcu tudi v takem postopku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med drugim upravičenje, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, da se brani sam ali z zagovornikom in da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist (22. in 29. člen URS). Ob upoštevanju relevantne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice je Vrhovno sodišče v zadevi IV Ips 106/2012 z dne 21. 5. 2013 (in kasneje v sodbah IV Ips 63/2013 z dne 4. 7. 2013 in IV Ips 101/2013 z dne 17. 9. 2013) pojasnilo, da je izvedba ustne obravnave potrebna zlasti tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Enako pravilo velja tudi v primerih, ko kršitelj izpodbija verodostojnost drugih avtorjev obremenilnih izjav(1). Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ob tem ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen, je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove. Vrhovno sodišče je ob tem že večkrat poudarilo, da obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo (četrti odstavek 65. člena ZP-1 v zvezi z 69. členom in 90. členom ZP-1) ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je namreč omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
V obravnavani zadevi gre za primerljivo situacijo kot v zadevah, v katerih se je razvila zgoraj povzeta sodna praksa. Podlaga za kaznovanje storilca sta bili izjavi oškodovancev, ki ju je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa povzela v odločbi o prekršku. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo tak potek dogodka zanikal ter predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje oškodovancev in priče.
Glede na navedeno bi sodišče v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo moralo presoditi navedbe storilca in kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec, bi glede na argumentirane navedbe zahteve za sodno varstvo sodišče ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi kršitelja in avtorja obremenilnih izjav zaslišalo ter kršitelju omogočilo aktivno udeležbo v postopku in izvajanje dokazov v svojo korist. Ker tega ni storilo, je kršilo jamstva poštenega postopka iz 22. in 29. člena URS (oziroma prvi odstavek 6. člena EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 in drugim odstavkom 155. člena ZP-1.
ZKP člen 149, 149/2, 415, 415/3, 420, 420/1, 420/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje – obnova kazenskega postopka
Sodbi sodišč prve in druge stopnje, izdani v obnovljenem kazenskem postopu, s katerima je bilo odločeno, da ostane pravnomočna sodba v veljavi, nista odločbi, s katerima se je pravnomočno končal kazenski postopek v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP. Izdaja takšne prvostopenjske sodbe in njena potrditev v pritožbenem postopku ne predstavljata na novo pravnomočno končanega kazenskega postopka, saj se usoda pravnomočne sodbe v prvotnem kazenskem postopku z obnovo kazenskega postopka v konkretnem primeru ni spremenila. Kazenski postopek v tej zadevi je bil pravnomočno zaključen z dnem, ko je v prvotnem kazenskem postopku sodišče prve stopnje prejelo sodbo sodišča druge stopnje, s katero je slednje zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – pomembno pravno vprašanje
Vložnica napada takoimenovano drugo odločbo, pri čemer kot argument nezakonitosti izraža svoje nestrinjanje z izdelanim in kasneje dopolnjenim izvedenskim mnenjem. Navedeno pa ne predstavlja podlage za odločitev Vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, predstavlja celo razlog iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti sploh ni dopustno vlagati.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v stečaju
V primeru, ko gre za konkurenco pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika ima prednost slednja. Zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren oziroma, da je svojo poizvedovalno dolžnost opustil.
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014 že presodilo, da analiza položaja oporočnih zakonitih dedičev v pravdah za razveljavitev oporoke ne narekuje sklepanja, da bi morali biti poleg oporočnih dedičev s tožbo na pasivni strani zajeti tudi zakoniti dediči (razen tistih, ki so vložili tožbo).
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0018469
ZFPPIPP člen 342, 243/3, 443. ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 89, 96.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - predlog za začetek stečajnega postopka - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku
Kadar zaradi naknadnih sprememb pri kupljeni nepremičnini kupec ne more izpeljati vpisa lastninske pravice, mora od stečajnega sodišča pridobiti nov sklep. Kadar kupec zaradi prezadolženosti nima interesa za prepis lastninske pravice, lahko upnik kupca to doseže s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ. Vendar prav zato, ker je kupec z nakupom na javni dražbi v stečajnem postopku originarno pridobil lastninsko pravico, zadošča, da vloži tožbo le zoper kupca.
dedovanje - oporoka - razlaga oporoke - namen oporočitelja - prava zapustnikova volja - subsidiarna razlagalna pravila
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, če nastane dvom, pa se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Napotilo iz drugega odstavka 84. člena ZD - razlaga v korist zakonitega dediča ali v korist tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost - je v razmerju do oporočiteljevega prava namena iz prvega odstavka tega člena subsidiarne narave in pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o pravem oporočiteljevem namenu.
Sodišče je tožencu dalo možnost, da se izjavi oziroma da odgovori na spremembo tožbe, vendar njegovega odgovora utemeljeno ni upoštevalo, saj se v njem ni opredelil do sprememb v tožbi, temveč je odgovarjal na dejstva, ki z zadnjo spremembo tožbe niso bila v ničemer spremenjena in bi jim lahko ugovarjal že prej.