prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi - izločitev sodnika
Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
razlastitev - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - namembnost nepremičnine - dejanska razlastitev - dejansko stanje nepremičnine - dovoljenost revizije - nepravdni postopek
Posledice t.i. dejanske razlastitve v pravnem redu niso izrecno urejene. Zakonsko besedilo „namembnost zemljišča pred uveljavitvijo prostorskega akta in dejansko stanje nepremičnine na dan uvedbe razlastitvenega postopka“ je pri tej razlastitvi treba razlagati tako, da sodišče pri odmeri odškodnine upošteva vrednost glede na namembnost razlaščene nepremičnine in njeno stanje ob dejanskem odvzemu (t.i. dejanski razlastitvi).
Ker so bili razlogi za prenehanje najemne pogodbe na strani tožnika, ravnanja prvega in tretjega toženca niso mogla biti protipravna, četudi je bil prvi toženec v pogodbenem odnosu s tožnikom in ne z drugo toženko in njenimi zaposlenimi. Zatrjevana škoda tožniku ni nastala iz razloga, ker tožnik ne razpolaga z veljavnim pravnim naslovom za uporabo poslovnih prostorov.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – varstvo potrošnikov
Če potrošnik kljub na vidnem mestu objavljenem ceniku na podlagi postavk, navedenih na računu, ne more preveriti pravilnosti zaračunane količine opravljene storitve, je podan prekršek po 14. točki prvega odstavka 78. člena ZVPot.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost trgovskega centra - poškodba pri padcu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih za dopustitev revizije predpisuje 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008070
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 372-5, 420/2. KZ-1 člen 57, 57/3, 228, 228/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - poslovna goljufija - opravljanje gospodarske dejavnosti - preslepitev - ni razlogov o odločilnih dejstvih - sojenje v nenavzočnosti - poseben pogoj v pogojni obsodbi - zamudne obresti - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
KZ-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije v letu 2010, ni opredeljeval pojma opravljanja gospodarske dejavnosti, kot je bilo to storjeno kasneje (v letu 2012) z novelo KZ-1B. To pa še ne pomeni, da tega zakonskega znaka, kot je bil vsebovan tudi pri opredelitvi zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije v prvem odstavku 228. člena KZ-1, ne bi bilo mogoče uresničiti. Njegovo vsebino je bilo treba le ugotavljati v vsakem konkretnem primeru posebej, v nejasnih ali mejnih primerih upoštevaje tudi predpise z drugih pravnih, zlasti gospodarsko-pravnih področij. Tako na primer že iz drugega odstavka 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki je veljal v obravnavanem obdobju, izhaja, da je po tem zakonu pridobitna dejavnost vsaka dejavnost, ki jo opravlja gospodarska družba na trgu zaradi pridobivanja dobička. V 4. členu je bilo opredeljeno, katere dejavnosti smejo opravljati družbe in pri tem ni izključena prodaja nepremičnin.
V obravnavanem primeru je šlo za gospodarsko dejavnost, ker je šlo za prodajo nepremičnine, ki se je izvršila za plačilo na trgu, kar povsem ustreza definiciji pridobitne dejavnosti gospodarske družbe v citiranem 1. členu ZGD.
dopuščena revizija - preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - sprememba preživnine - spremenjene okoliščine - koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - načelo enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele kot in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistvene spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Samo po sebi umevno je, da je ta test mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZD. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sporazumom staršev, ni ovira za opisano primerjavo. Sodišče v takem primeru presoja dejstva, zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa, ki je bil izdan v nepravdnem postopku.
Dogovor o dodelitvi otroka enemu od staršev in plačevanju preživnine drugega od staršev ne more imeti pravne veljave, če družinska skupnost staršev in otrok dejansko ni razpadla. Tak navidezen dogovor tudi ne more predstavljati osnove za primerjavo tedanjih in sedanjih pravnorelevantnih okoliščin, ki so bistvene v postopku odločanja za spremembo preživnine po 132. členu ZZZDR.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - sodni postopek - upravni postopek - učinki pravnomočne upravne odločbe
V upravnem postopku se presoja zahteva za vrnitev podržavljenega premoženja na drugi pravni podlagi kot v sodnem postopku, iz česar sledi, da se pravnomočni učinki upravne odločbe ne raztezajo na sodno presojo zahtevka na drugi pravni podlagi (pa čeprav glede vprašanja vračanja istega premoženja).
ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 23, 23/1, 32, 32/1, 41, 41/2. OZ člen 393, 393/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - izbirna pristojnost - vrednost spornega predmeta - deljiva obveznost
Ker tožnica zahteva plačilo vtoževanega zneska (20.600,00 EUR) od dveh tožencev – in to ne nerazdelno – je pravilno naziranje, da se solidarnost ne domneva in da se s tožbo zahtevana izpolnitev njune denarne obveznosti deli med njima na enaka dela (drugi odstavek 393. člena OZ). Tako se izkaže, da na vsakega od obeh tožencev odpadajoči znesek 10.300,00 EUR, posamično upošteven za določitev stvarne pristojnosti glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, ne presega mejnega zneska 20.000,00 EUR iz prvega odstavka 32. člena istega zakona in da je zato podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008032
ZKP člen 371, 371/1-11. KZ člen 95, 95/1, 96/3, 254, 254/1, 254/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zatajitev finančnih obveznosti – opis kaznivega dejanja - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Po izvršitvi kaznivega dejanja je bila premoženjska korist z računa gospodarske družbe, ki je zaradi obsojenčevega kaznivega dejanja prejela premoženjsko korist, formalno prenesena na račun obsojenčevega mladoletnega sina. Sodišče je pravilno presodilo, da je bil dejanski prejemnik premoženjske koristi obsojenec, zato mu jo je na podlagi tretjega odstavka 96. člena KZ utemeljeno odvzelo.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o prenehanju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - trditve o dejstvih - nezatrjevanja dejstva
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili načelo kontradiktornosti, ker sta odločitev oprli na nezatrjevana dejstva glede obstoja dogovora za uporabo dela nepremičnine za določen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS00009906
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na napačen račun - očitna pomota - fikcija umika pritožbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.
ZOPRZUJF je vprašanje višine in izplačila razlike pokojnine za zavarovance, ki predhodnih odločb o znižanju pokojnine niso izpodbijali, uredil v celoti tako, da plačila zakonskih zamudnih obresti ni predvidel.
I. kategorija invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti
Neutemeljen je očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 71. člena ZPIZ-1, ker tožnice ni razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Ob ugotovitvi, da pri tožnici v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela in da je pri tožnici še naprej podana III. kategorija invalidnosti, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje novih pravic iz naslova nove invalidnosti.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 25, 25/3, 26, 26/1. ZS člen 1, 1/1, 101, 101/1, 102, 102/2, 104, 104/1, 105, 105/1. ZUS-1 člen 1, 3. ZPP člen 343, 343/4.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - sodno varstvo - dovoljenost tožbe - začasna odredba - pravni interes za pritožbo - sklep o zavrnitvi zahteve za izdajo začasne odredbe
Ker je bila odločba iz tretjega odstavka 25. člena ZIKS-1 o zavrnitvi tožnikove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, je sodno varstvo (in pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1, saj je zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji predvidena pritožba na višje sodišče.
V takem primeru tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi izdaje začasne odredbe. Vrhovno sodišče namreč tudi v primeru njegovega uspeha z obravnavanim pravnim sredstvom sodišču prve stopnje ne bi moglo naložiti ponovnega vsebinskega odločanja o začasni odredbi, saj za tako obravnavo ni izpolnjena procesna predpostavka (dopustna tožba).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/4. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
zavrženje revizije - ni predloženo dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - svetovalka za begunce
Po četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki te pravice nima. V obravnavani zadevi je revident vložil revizijo po pooblaščenki, pri tem pa je pooblaščenka kot vlagateljica in podpisnica revizije le navedla, da ima opravljen pravniški državni izpit, vendar tega dokaza ni predložila.
ZIS člen 91, 91/2. Slovenski računovodski standardi 15.11.
plačilo razlike v plači - igre na srečo - napitnina napitnina kot del plače - bruto plača - strošek plače
Iz ZIS ne izhaja, da se celoten znesek napitnin izplača zaposlenim, pač pa le, da se v celoti nameni za plače. To pomeni, da se iz prihodka delodajalca, ki ga mora v celoti nameniti za plače zaposlenih, krije vse, kar mora delodajalec plačati kot strošek plače.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.