Tožnik utemeljuje svoj dvom v nepristranskost postopanja in odločanja sodišča s trditvijo, da je sodečo sodnico obtožil kaznivega dejanja iz prvega in drugega odstavka 288. člena KZ-1. S to trditvijo ne preseže ravni morebitne suspektnosti sodeče sodnice in zatorej ostaja v sferi dvoma v njeno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.