zahteva za varstvo zakonitosti – načelo dispozitivnosti – obseg preizkusa – opredelitev zatrjevanih kršitev zakona
V zahtevi za varstvo zakonitosti (kot samostojnem pravnem sredstvu) je treba namreč določno navesti razloge, s katerimi se utemeljuje zavzeta stališča in se ni mogoče zgolj sklicevati na že zavzeta v pritožbi ali drugih vlogah, kar pomeni, da je tudi v tem primeru vložnikovo sklicevanje na nedoločne pritožbene navedbe v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, neupoštevno.
pripor – postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor – mednarodna pogodba – pogoji za odreditev začasnega ekstradicijskega pripora
Kot je utemeljeno ugotovilo sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora je Interpol Beograd zoper tujca razpisal tiralico na podlagi odločbe o priporu, ki je bila izdana s strani sodišča v Beogradu na podlagi sodbe pritožbenega sodišča v Beogradu, s katero je bila tujcu izrečena oziroma potrjena zaporna kazen v višini štirih let, zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 246. člena Kazenskega zakonika Republike Srbije. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da so iz mednarodne tiralice oziroma sporočila Interpola z dne 22. 7. 2014 razvidni vsi potrebni podatki, to so obdolženčevi osebni podatki, opis kaznivega dejanja, številčna oznaka člena Kazenskega zakonika Republike Srbije (prvi odstavek 246. člena), obsojencu izrečena kazen za to kaznivo dejanje (štiri leta zapora), organ, ki je izdal odločbo, na podlagi katere je bila izdana mednarodna tiralica (sodišče v Beogradu), opravilna številka in datum odločbe, izjava, da bo izročitev zahtevana v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi, izjava, da se obvestilo Interpola obravnava kot uradno zaprosilo za začasni pripor, ter da je o najdbi obsojenca treba obvestiti Interpol v Srbiji ter Generalni sekretariat Interpola.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - nevzdržnost skupnega življenja - izpolnjevanje pogodbenih obveznosti - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga
Če se razmere po sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju spremenijo, je potrebno presoditi, ali so spremembe resnično tako korenite, da je postalo skupno življenje nevzdržno in nadaljevanje pogodbenega razmerja ni mogoče. Pravni red se načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot pa k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od pogodbenikovega dojemanja svojega trenutnega položaja. Pri presoji pravnega standarda neznosnosti skupnega življenja je namreč potrebno upoštevati, ali je stanje nevzdržno v objektivnem in subjektivnem smislu, ter pri tem ovrednotiti vse okoliščine konkretnega primera, zlasti razloge, ki so pripeljali do spremenjenih razmer med strankama, voljo in osebnostne lastnosti strank, ter pretehtati vse možnosti za razrešitev nastale konfliktne situacije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Prepričanje tožečih strank, da bi lahko sodnik A. A., ki naj bi bil zainteresiran za uspeh tožene stranke v pravdi, posredno, z nadzorom nad njenim delom, vplival na odločanje s sodečo sodnico, je zmotno: nadzor nad pravilnostjo dejanskih ugotovitev, pravilnostjo vodenja postopka in materialnopravno pravilnostjo odločitve sodišča prve stopnje je mogoč izključno v pritožbenem postopku.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Dejstvo, da bi predlagano Okrožno sodišče v Kopru laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti. Ena od okoliščin, ki kaže na to, da bi delegirano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, je okoliščina, da imajo vsi ali velika večina procesnih udeležencev prebivališče na območju tega sodišča.
Tožeča stranka s tožbo zahteva od toženk plačilo 62.218,32 EUR, ki jo med toženke deli v skladu z dednimi deleži toženk. Po drugem odstavkom 41. člena ZPP se zato pravica do revizije presoja za vsako toženko posebej, ta vrednost pa pri drugi in tretji toženki ne presega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
ZPP člen 182, 182/3, 384, 384/1. ZRPPN člen 1, 2, 21, 23, 23/1, 50, 51, 59. ZRPPU člen 21, 58, 59.
pogodba namesto razlastitve - pogodba namesto razlastitve po ZRPPN - obličnost - prehod nepremičnine v družbeno lastnino - pridobitev lastninske pravice - deklaratornost vpisa v zemljiško knjigo
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošni interes, ki terja razlastitev nepremičnine (1. in 2. člen ZRPPN). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (prvi odstavek 23. člena ZRPPN) in sporazum o odškodnini (50. člen ZRPPN) oziroma sodno odločbo o njej (51. člen ZRPPN). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljenega splošnega interesa (16. člen ZRPPN) grozi razlastitev nepremičnine (20. člen ZRPPN). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa. To pomeni, da ima že sama pogodba, sklenjena namesto razlastitve, učinek v lastninski pravni sferi in da ima vknjižba v zemljiško knjigo zgolj publicitetni ali deklaratorni učinek.
varstvo lastninske pravice - izbrisna tožba - neprava retroaktivnost - konverzija - ugotovitvena tožba - pravno razmerje - pravnomočno razsojena stvar - objektivne meje pravnomočnosti
Po oceni Vrhovnega sodišča je pri tehtanju med položajem pridobitelja, ki je sicer računal na dokončnost zemljiškoknjižnega razmerja, ki bo šele nastopila, in pravico tožnika, ki vlaga izbrisno tožbo in varuje lastninsko pravico, tožbi za njeno varstvo pa je lastna časovna neomejenost in nezastarljivost, prednost vedno treba dati slednji.
Objektivne meje pravnomočnosti namreč ne izključujejo le tožbe z enakim tožbenim zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno, pač pa tudi tožbo, s katero bi se uveljavljal zahtevek, ki je v neposrednem nasprotju z zahtevkom, o katerem je že pravnomočno odločeno. Če je sodišče ugotovilo, da doseženo soglasje o bistvenih sestavinah med pogodbenikoma po svoji vsebini predstavlja preužitkarsko razmerje, in odločilo o njegovi veljavnosti, saj je ugotovilo tudi njegovo ničnost, je izključilo vse naknadne ugovore, ki se nanašajo na njegovo vsebino ter veljavnost, in s tem tudi možnost hkratnega obstoja veljavnega darilnega razmerja iz istega dogovora.
predlog za dopustitev revizije - vrnitev v prejšnje stanje - sklep o potrditvi sklepa o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - sklep s katerim se postopek konča - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah, je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
postopek proti mladoletnikom – oddaja v vzgojni zavod – načelo sorazmernosti – izbira vzgojnega ukrepa
Ob upoštevanju okoliščin v zvezi z mladoletnikovo osebnostjo in vzgojno problematičnostjo in ob upoštevanju načela sorazmernosti, ni mogoče vedno upoštevati načela postopnosti izrekanja vzgojnih ukrepov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodnik uslužbenke pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s tožnikovo hčerko, ki je del sodnega osebja, bi bila, upoštevaje tudi dejstvo, da je Okrajno sodišče v Novem mestu med manjšimi sodišči, lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
ZUS-1 člen 2, 4, 36, 36/1-2, 36/1-4, 76, 82, 82/1. ZDavP-2 člen 68a, 69. URS člen 157, 157/2.
subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - prijava premoženja - premoženje neznanega izvora - samostojni postopek
Sodno varstvo se v upravnem sporu zagotavlja na dveh različnih podlagah: po 2. členu ZUS-1, ko gre za (t. i. redni) upravni spor o zakonitosti upravnega akta, ali po 4. členu, ki je rezerviran za primere, ko zoper posamične akte in dejanja organov, s katerimi je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (subsidiarni upravni spor).
Poziv na prijavo premoženja po 69. členu ZDavP-2 ne predstavlja samostojnega upravnega postopka. Ne glede na to, da sam poziv nalaga dolžnost podati prijavo premoženja, ta poziv ni sam sebi namen, temveč se neposredno navezuje na postopek odmere davka po 68.a členu ZDavP-2. Torej se ga izda z namenom ugotovitve dejanskega stanja, ki bo tvorilo dejansko podlago pri uporabi določbe 68.a člena ZDavP-2, s katero se bo davčnemu zavezancu naložilo (ali pa ne) obveznost, zaradi katere se celoten postopek sploh vodi, tj. plačilo odmerjenega davka od nenapovedanih dohodkov. Pravi smisel poziva na prijavo premoženja po 69. členu ZDavP-2 je tako izdaja odločbe o odmeri davka po 68.a členu ZDavP-2 in ne pridobitev same prijave premoženja. Predmetni poziv upravnega organa je zato samo del širšega postopka, v katerem dobi svoj poln smisel.
Pritožnik bo morebiten poseg v njegove človekove pravice in temeljne svoboščine, storjen s predmetnim pozivom, lahko uveljavljal v pravnem sredstvu zoper odločbo, izdano v postopku odmere davka po 68. a členu ZDavP-2.
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednostni kriterij - pravica ni izražena v denarni vrednosti
V obravnavani zadevi gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev proračuna RS. To pa pomeni, da v tej zadevi ne gre za spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
ZUS-1 člen 83, 83/4, 89. ZFU člen 11. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23, 23/3, 28.
Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost sklepa carinskega organa, št. 4243-612/2014-19 z dne 10. 12. 2014, s katerim je carinski organ ta zahtevek revidenta za uničenje zadržanega blaga zavrnil. Po mnenju Vrhovnega sodišča revident za revizijo po uničenju blaga nima več pravnega interesa, saj si svojega pravnega položaja v carinskem postopku glede uničenja blaga ne more več izboljšati, tudi če bi v upravnem sporu uspel.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 42, 43, 142, 143, 229, 229/2, 235. URS člen 22, 23. ZPP člen 70, 70-6.
pritožba - procesne predpostavke za vložitev tožbe - položaj strank v upravnem postopku - posvojitev otrok - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - kazenska ovadba kot okoliščina, ki zbuja dvom o nepristranskosti sodnika - procesne predpostavke za začasno odredbo - odgovor na revizijo vložen po osebi brez izkazanega pravniškega državnega izpita
Kazenska ovadba sama po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki že sama po sebi vzbuja dvom o nepristranskosti sodnika, temveč je treba te okoliščine posebej ugotavljati oziroma preizkusiti.
V upravnem sporu je tožnik lahko samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). To pomeni, da mora biti za vložitev tožbe zoper dokončen upravni akt oseba stranka upravnega postopka tudi ob nastopu dokončnosti izdanega upravnega akta.
ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 98, 98/5, 101. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 245, 386.
davki - obnova odmere dohodnine - zastopanje - osebni stečaj - stečajna masa - stečajni upravitelj - revizijski postopek - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku
Ker gre za premoženje, ki spada v stečajno maso, mora revidenta (stečajnega dolžnika) v revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem zastopati stečajni upravitelj, ki je tožnikov zakoniti zastopnik. Le stečajni upravitelj lahko odvetniški družbi podeli pooblastilo za zastopanje in tega ne more storiti revident sam.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - osebno dostojanstvo zavezanca za davek - bistvene kršitve določb postopka - pavšalne navedbe - sklicevanje na tožbene navedbe
Načelo sorazmernosti varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presega višino dolga in ne, kot meni revident, pred uporabo sredstva izvršbe, ki ne dosega višine dolga.
Po ZDavP-2 ni izključena hkratna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila dolga. V skladu s 144. členom ZDavP-2 pa je lahko za dosego namena izterjave davčne obveznosti predmet davčne izvršbe vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe.