Zgrešeno je revizijsko naziranje, da bi konkurenčna prepoved morala biti posebej urejena v pogodbi o zaposlitvi. V času trajanja delovnega razmerja konkurenčna prepoved velja neposredno na podlagi zakona, kar je jasno izraženo že v naslovu 39. člena ZDR-1 (konkurenčna prepoved – zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti) in se ravno v tem razlikuje od konkurenčne klavzule, ki se nanaša na čas po prenehanju delovnega razmerja in velja le v primeru, da se stranki zanjo dogovorita s pogodbo o zaposlitvi.
Spoštovanje konkurenčne prepovedi spada med temeljne obveznosti delavca, zato je kršitev te prepovedi, tudi ob upoštevanju konkretnih okoliščin tega primera sodišče utemeljeno opredelilo kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00021866
ZPP člen 367.a.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nesreča pri delu - denarna odškodnina - protipravno ravnanje - vzročna zveza
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obstaja pravno relevantna vzročna zveza med ravnanjem toženca in tožniku nastalo škodno posledico in ali sploh gre za protipravno ravnanje toženca v smislu obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - pravnomočna odločba - poseg za nazaj
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali gre za nedopusten poseg v že urejeno pravnomočno razmerje, če upravni organ prve stopnje, ki na podlagi 65. člena ZUTD za nazaj po uradni dolžnosti odloči, da je upravičencu prenehala pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, in v izreku iste odločbe ne odloči tudi o pravnomočni odločbi, s katero je bila ta pravica priznana (torej, ali se prvotna upravna odločba odpravi, spremeni ali razveljavi)?
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1,110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - huda malomarnost - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - nejasni razlogi sodbe
Revizija utemeljeno opozarja, da se sodišče, ki sicer ugotavlja, da naj bi ravnanje tožnika pomenilo kršitev navedenih določb ZJU in ZDR-1, ni opravilo materialnopravne presoje, ali gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in ali je storjena iz hude malomarnosti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - socialni spor - smrt tožeče stranke - dedič - aktivna procesna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v primeru, ko tožnica umre med sodnim postopkom, ko je uveljavljala priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, lahko dedič umrle tožnice v njenem imenu nadaljuje spor in pridobi procesno nasledstvo ter aktivno procesno legitimacijo ne glede na značilnost te pravice in dejstvo, da pokojni ta pravica še ni bila priznana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - neizvedba zagovora - nezakonitost odpovedi
Tudi po presoji revizijskega sodišča niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožnici omogoči zagovor. Domneva tožene stranke, da se tožnica zagovora zaradi udeležbe v resničnostni oddaji (ker naj bi bila v oddaji izolirana od zunanjega sveta) ne bi udeležila, ne razbremeni tožene stranke zakonske dolžnosti tožnici omogočiti zagovor. Še posebej, ker je zagovor mogoče podati tudi pisno. Prav tako ni utemeljeno sklicevanje tožene stranke na morebitno zamudo roka za podajo izredne odpovedi iz 109. člena ZDR-1, če bi tožnici zagovor omogočila. Tudi prepričanje tožene stranke, da je kršitev jasna in zato ni potrebe po pojasnjevanju očitanega ravnanja, ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - porod na domu - povračilo stroškov
Revizija se dopusti glede vprašanja:
• Ali je dopustno, da podzakonski akt kot so Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja omeji pravico iz 23. člena ZZVZZ, da se zavarovanim osebam z obveznim zavarovanjem zagotavlja plačilo izrecno naštetih zdravstvenih storitev?
• Ali zavarovanec lahko pravico do proste izbire zdravnika ali zdravstvenega zavoda iz 80. člena ZZVZZ udejanji tudi z izbiro zasebne zdravstvene dejavnosti in dobi povrnjene stroške storitev takšne dejavnosti, če ZZZS takšne dejavnosti ne zagotovi v okviru zdravstvenega zavoda, ali pogodbe o koncesiji? Ali je mogoče šteti, da zavarovanec z navedenim izstopi iz javne zdravstvene mreže v sistem zasebnega zdravstva?
• Ali med zdravstvene storitve, naštete v 23. členu ZZVZZ, katerih plačilo je zavarovanim osebam zagotovljeno z obveznim zavarovanjem, sodi tudi porod na domu?
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Toženi stranki je bila z odločbo ustavnega sodišča, ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine, naložena izdaja odločbe o ponovni odmeri pokojnine na podlagi 183. člena ZPIZ-2. Od kdaj je upokojenec upravičen do višje pokojnine je vezano na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke, v obeh primerih pa velja od prvega dne naslednjega meseca.
Na podlagi 367. člena ZPP je procesna predpostavka za vložitev revizije sklep vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Po drugem odstavku 374. člena ZPP je revizija nedovoljena, če je vložena zoper sodbo, zoper katero jo po zakonu ni mogoče vložiti in ni bila dopuščena. Ker tožena stranka ni izkazala, da bi v tej zadevi predlagala dopustitev revizije oziroma, da jo je vrhovno sodišče dopustilo, revizija ni dovoljena.
Pravico iz pokojninskega zavarovanja lahko zavarovanec uveljavi, ko zanjo izpolni pogoje, ki jih določa zakon, veljaven ob nastopu zavarovalnega primera. Tožeča stranka v času veljave ZPIZ-1 ni izpolnila pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Zato bi pravico lahko uveljavila le po zakonu, veljavnem v času upokojitve, to je po ZPIZ-2 (daljša delovna doba, višja starost, daljša doba za izračun osnove, drugačni odstotki za odmero, itd.), vendar ni izpolnjevala pogoja starosti in pokojninske dobe. Prav prehodna določba 394. člena ZPIZ-2 omogoča, da je kljub neizpolnjevanju pogojev po veljavnem zakonu, pravico uveljavila po pogojih ZPIZ-1. Ker so uporabljeni valorizacijski količniki po ZPIZ-2, je treba skladno z osmim odstavkom tega člena pokojninsko osnovo preračunati s faktorjem 0,732.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - voznik avtobusa - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - načelo neposrednosti - obrazloženost sodne odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali očitki iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavljajo zadostno podlago za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1?
- Ali je sodišče druge stopnje zadostilo načelu neposrednosti pri odločanju o pritožbi?
- Ali odločba sodišča druge stopnje ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi?
dimnikar - obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - poklicno zavarovanje - prijava v zavarovanje - obveznost delodajalca
Revizija se dopusti glede vprašanja o obveznosti delodajalca glede prijave dimnikarja v poklicno zavarovanje na podlagi 1. odstavka 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 in naslednji).
ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.. KZ-1 člen 54, 54/1, 209, 209/1.. URS člen 31.
kršitev kazenskega postopka - obstoj kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - identičnost dejstev - isti historični dogodek
Vrhovno sodišče iz obrazložitve sodb Vrhovnega sodišča RS I Ips 36893/2010 in I Ips 244/2015 ponovno poudarja, da pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni pomembna pravna opredelitev dejanja, ampak je pomembna identičnost dejstev (idem factum). Vrhovno sodišče je v obeh sodbah poudarilo, da je glede kaznivih dejanj, izvršenih v realnem steku, ki jih sodišče vključi v konstrukt nadaljevanega kaznivega dejanja, ponovni kazenski pregon zaradi načela ne bis in idem gotovo izključen, ali povedano drugače, za tista kazniva dejanja, za katera je bil nekdo v okviru konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja že obsojen, in so zajeta v opisu kaznivega dejanja, ne more priti do ponovnega sojenja, oziroma do ponovnega kazenskega pregona. Kar pa zadeva ista (pravilno bi bilo enaka) oziroma istovrstna kazniva dejanja izvršena v časovnem obdobju, na katero se nanaša nadaljevano kaznivo dejanje, ki pa niso bila zajeta v nadaljevanem kaznivem dejanju, pa ta praviloma ne bodo tvorila istega historičnega dogodka oziroma enega dejanja v procesnem smislu, zato pregon zanje v skladu z načelom ne bis in idem ne bo izključen (tč. 20 in 21 sodbe I Ips 36893/2010 in tč. 9 sodbe I Ips 244/2015). Kdaj pa lahko izjemoma tudi kazniva dejanja tvorijo eno samo dejanje v procesnem smislu, pa je Vrhovno sodišče tudi pojasnilo tč. 9 sodbe I Ips 244/2015 in tč. 21 sodbe I Ips 36893/2010, če je med dejanji in kaznivim dejanjem iz nadaljevanega kaznivega dejanja poleg zunanje (krajevne in časovne) povezanosti tudi takšna notranja povezava, da protipravnosti dejanja in krivde storilca v zvezi z enim od kaznivih dejanj ni mogoče ustrezno ovrednotiti, brez upoštevanja okoliščin, ki bi vodile do izvršitve drugega kaznivega dejanja, ker bi vrednotenje okoliščin v ločenih postopkih pomenilo nenaravno delitev enotnega življenjskega dogajanja.
Pri uporabi načela ne bis in idem se ne presoja, ali gre za eno dejanje v procesnem smislu, pomembna je enakost dejstev, na pa enakost pravne opredelitve. Prepoved ponovnega sojenja se ne nanaša na konkretno pravno opredelitev nekega dejanja, temveč na določen historičen dogodek, o katerem je bilo že razsojeno.
Napačno je stališče, da je tožnik upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe po šestem odstavku 37. člena šele od dneva vloge za priznanje zavarovalne dobe zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti in ne že od dneva, ko je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, pa čeprav je bila določena doba, dopolnjena pred tem, ugotovljena kasneje.
sofinanciranje iz javnih sredstev - začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - pričakovana sredstva - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - namen javnega razpisa - javni interes
Sama udeležba na javnem razpisu za financiranje projektov iz državnega proračuna še ne zagotavlja tudi uspeha na tem razpisu in tako pomeni zgolj določeno pričakovanje. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pritožnica izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis pričakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ne more uveljavljati kot težko popravljivo škodo, potrebno za izdajo začasne odredbe (32. člen ZUS-1).
začasna odredba - ukrep veterinarskega inšpektorja - težko popravljiva škoda - izvršilni stroški - prisilna izvršitev odločbe - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - divja žival - mučenje živali
Ko gre za inšpekcijske ukrepe, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, kar po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. Izvršilni stroški, ki jih omenja pritožnik, zato niso pravno upoštevni, niti se sodišču prve stopnje - čeprav jih je povzelo - ni bilo treba izrecno opredeliti do pritožnikovih navedb glede izdanega sklepa o izvršbi naloženega ukrepa, saj ne gre za okoliščino, ki bi vplivala na presojo zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe.