določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnik kot stranka postopka - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Okoliščina, da so stranke v postopku odvetniki, ki zastopajo stranke v postopkih pred pristojnim sodiščem, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
lastninjenje - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - status zemljišča - javna cesta - javna infrastruktura - vodno zemljišče - pravica do uporabe - prenos pravice uporabe
Sama zaznamba cestišča ob tem, da nepremičnine nikoli niso bile (javne) prometne površine, ne more biti odločilna. Le površine, splošnega pomena za promet, je kot ceste opredeljeval 2. člen v tem času veljaven ZC.
Če nepremičine niso bile ceste ne vodno zemljišče v pomenu zakona, ovir za veljaven prenos pravice uporabe na tožnika ni bilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Če stranka vlaga predlog zaradi postopanja pristojnega sodišča, bi bilo lahko z odločanjem o njenem predlogu pri tem sodišču ogroženo zaupanje strank in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - stvarno pristojno sodišče - zavrnitev predloga
Iz razlogov smotrnosti lahko Vrhovno sodišče zadevo prenese na drugo krajevno pristojno sodišče, ne pa na sodišče druge stvarne pristojnosti. Predlog za delegacijo zadeve z okrajnega na okrožno sodišče je torej neutemeljen.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična odškodnina - enotna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami
neupravičena pridobitev - podlaga obveznosti - pravnomočna sodba - subjektivne meje pravnomočnosti - spregled pravne osebnosti - trditve in dokazi - izbris družbe iz sodnega registra - deljive obveznosti - dopuščena revizija
Vsak toženec na podlagi sodbe najprej odgovarja le toliko, kolikor mu je z njo naloženo. Njegovega položaja praviloma ne spremeni status oseb, ki jim je naložena izpolnitev obveznosti z njim. Širitev subjektivnih meja pravnomočnosti je namreč izjema od splošnega pravila, dopustna le v določenih primerih, ki jih mora sodišče posebej utemeljiti.
V pravdah zaradi neupravičene obogatitve kljub že izdani sodbi med pravdnima strankama načeloma ni mogoče izključiti presoje, da je imelo opravljeno plačilo v višini, ki presega s sodbo naloženo, podlago v materialnem pravu, tudi v določbah o spregledu pravne osebnosti. A le v obsegu podanih trditev in dokazov ter ob predpostavki, da o tem še ni pravnomočno odločeno.
Čeprav je šlo za naknadno eventualno kumulacijo tožnik vrednosti spora za podredni nedenarni zahtevek ni postavil. Ker se pri takšni kumulaciji zahtevka medsebojno izključujeta, njuno seštevanje ne pride v poštev, saj bi privedlo do podvajanja vrednosti vsakega izmed kumuliranih zahtevkov. Zato se vrednost spornega predmeta in dovoljenost revizije presoja ločeno za vsak eventualno kumuliran zahtevek posebej.
ZGO-1 člen 2, 89, 89/1, 89/5, 90, 90/1, 95, 95/1, 96, 96/1. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - napake v postopku - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja upravnega organa - vzročna zveza - vmesna sodba - dopuščena revizija
Za presojo protipravnosti ravnanja upravnega organa je bistvena ugotovitev pravnomočne sodbe, da je investitor objekta izjavo le podpisal, ker je kot investitor objekta moral sodelovati do konca upravnega postopka, ugotovljenih pomanjkljivosti na tehničnem pregledu pa ni odpravil. Uradna oseba upravnega organa, ki je vodila postopek izdaje uporabnega dovoljenja, se s tako vsebinsko prazno izjavo ne bi smela zadovoljiti, najmanj kar bi se od nje pričakovalo je, da bi ugotovila, katere pomanjkljivosti so bile odpravljene, kdaj in na kakšen način.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - razlogi za delegacijo pristojnosti - preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka
Po določbi prvega odstavka 115. člena ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Skladno s to zakonsko določbo bi bilo mogoče prvostopenjskemu sodišču pripisati procesno kršitev, če bi se ugotovilo, da je naroke prelagalo iz neupravičenih razlogov. Po ustaljeni sodni praksi pa kršitev procesnih pravil ni razlog za delegacijo pristojnosti.
Sodišče mora torej ugotoviti ne le, da gre za nenadno in nepredvidljivo bolezen ali poškodbo, pač pa tudi, da je ta taka, da onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Kadar te okoliščine ugotavlja na podlagi zdravniškega potrdila, pa njegovo verodostojnost preveri, če vanjo dvomi.
sklepanje po pravilu o dokaznem bremenu - ugotavljanje dejstev - spoznavna kriza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepristranskost sojenja
V obravnavani situaciji ni šlo za spoznavno krizo (in zato tudi ni bilo podlage za argument sklepanja po pravilu o dokaznem bremenu), saj so bila dejstva o tem, da je sporne pogodbe toženec sklenil v imenu družbe, s strani sodišča prve stopnje zanesljivo ugotovljena.
Po stališču ESČP in Ustavnega sodišča RS sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kot objektivni kriterij.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče lahko dopusti revizijo le v primerih, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in hkrati ne presega 40.000,00 EUR. V predlogu za dopustitev revizije je tožnica izrecno navedla, da predlog vlaga le v delu, ki se nanaša na plačilo obratovalnih oziroma vzdrževalnih stroškov v višini 1.104,01 EUR, kar predstavlja vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Ker ta ne presega 2.000,00 EUR, sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP).
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - zaseg predmeta - odredba o hišni preiskavi - utemeljeni razlogi za sum - informacije anonimnega vira
Zaključek odredbe, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da obdolženi izvršuje kazniva dejanja povezana z mamili, temelji izključno na izjavi anonimnega vira. Slednje pa, skladno z ustaljeno sodno prakso, ne more biti podlaga za izdajo odredbe o hišni preiskavi.
Ni mogoče pritrditi vložniku zahteve, da pripor v konkretnem primeru ni neogibno potreben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, da ne obstaja sorazmerje med ogroženostjo oškodovankinega življenja in težo ukrepa, ter da bi bilo mogoče v konkretnem primeru pripor nadomestiti z milejšim ukrepom. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da utemeljitev neogibnosti pripora sama po sebi vsebuje presojo, da milejši ukrep ne pride v poštev. Sodišče je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora (8. točka na 8. strani sklepa dežurne preiskovalne sodnice, 9. točka na 6. in 7. strani sklepa zunajobravnavnega senata) presodilo, da je odreditev pripora v konkretnem primeru sorazmeren in neogiben ukrep za zagotovitev varnosti ljudi, predvsem oškodovanke.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - obstoj lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču - neposredna posest - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - prodajna pogodba - funkcionalno zemljišče k stavbi - dobra vera - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj zajema raziskovalna dolžnost kupca, kako ji kupec zadosti, da je dobroveren in kakšna je odgovornost zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki od uveljavitve ZLNDL ne poskrbi za vpis svoje lastninske pravice, ki naj bi jo dobil na podlagi tega zakona, v zemljiško knjigo.
pogodba o delu - plačilo za delo kooperantu - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - specifikacija opravljenih storitev - actio directa - trditveno breme - standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Po ustaljeni sodni praksi sodbi sodišč prve in druge stopnje tvorita logično celoto. Sodišču druge stopnje zato ni treba ponovno podrobno argumentirati tistih zaključkov, ki jih je obrazložilo že sodišče prve stopnje in s katerimi se strinja. Prav tako se mu ni treba izreči o vsaki posamični trditvi stranke iz pritožbe. Obseg obrazložitve drugostopenjske sodbe določa 360. člen ZPP, ki višjemu sodišču nalaga, da presodi (le) tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00016955
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. OZ člen 179. URS člen 35, 39.
dopuščena revizija - okrnitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - rumeni tisk - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- kakšni so kriteriji dopustnosti posegov v osebnostne pravice zlasti v zasebnost, čast in dobro ime), ko gre za rumeni tisk, in ali jih je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo,
- ali je šlo v obravnavanem primeru za prekomeren poseg v tožničine osebnostne pravice,
- ali je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da članku v obravnavanem primeru ni mogoče očitati senzacionalističnega načina poročanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS00015839
ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2-8. ZM člen 3, 3/2, 16.
bianco menica - pooblastilo za izpolnitev bianco menice - temeljno razmerje - kavzalno razmerje - dokazovanje - zaslišanje priče - materialno procesno vodstvo - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zavrnitev dokaznega predloga, ki bi ovrgel rezultate dosedanjega dokaznega postopka z argumentom, da so že izvedeni dokazi tako prepričljivi in popolni, da jih tudi nov dokaz ne bi mogel ovreči, ni dopustna.
Tožniki so navadni sosporniki. Vsak zahteva odškodnino za svojo nepremoženjsko škodo in o njihovih zahtevkih je sodišče smelo odločiti različno. Vrednost izpodbijanega dela (razlika med vtoževanim in prisojenim zneskom) kot kriterij dovoljenosti revizije se zato ne sešteva, pač pa se upošteva za vsakega posebej. Njihova terjatev za povrnitev premoženjske škode ni bila solidarna, zato je treba tudi v reviziji še sporno razliko obravnavati kot deljivo in jo razdeliti po enakih delih na vse tožnike (393. člen OZ).