denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - pravica zavezanca
Pravica zavezanca, da denacionalizirano nepremičnino uporablja za svojo dejavnost še določeno dobo, je sestavni del oblike denacionalizacije, ki jo zakon o denacionalizaciji ureja v 1. in 2. odstavku 22. člena. O tej pravici in njenem trajanju odloča organ, ki vodi postopek denacionalizacije.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev že zgrajenega objekta
Ukrep iz 73. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je ukrep urbanističnega nadzorstva, ki ga je mogoče odrediti ne glede na gradbeno fazo, v kateri se nahaja objekt, grajen brez lokacijskega dovoljenja, torej ga je mogoče odrediti tudi za že zgrajeni objekt.
Odlok o zneskih, na katere se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - obseg odgovornosti - zavarovalna vsota - limit
Sodišče druge stopnje je materialnopravno pravilno uporabilo Odlok o zneskih, na katere se mora skleniti zavarovanje proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim pri rabi motornega vozila, ki je veljal v času škodnega dogodka in predpisoval najnižji znesek zavarovalne vsote, na katero se je moralo skleniti obvezno zavarovanje; ker ni ugotovilo, da bi tožnica sklenila pogodbo o obveznem zavarovanju za višji znesek, je drugostopno sodišče utemeljeno prav ta znesek zaradi padca vrednosti denarja na podlagi metode indeksa drobnoprodajnih cen valoriziralo na čas zadnje glavne obravnave, pravilno pa je enako metodo uporabilo tudi pri valorizaciji zneskov, ki jih je tožnica že prejela od tožene stranke. Proti načinu, na podlagi katerega je sodišče druge stopnje opravilo valorizacijo, s stališča materialnega prava ni pomislekov. Končni rezultati pa so računska posledica takšnega načina in tako dejanske narave. Zato se revizijsko sodišče z revizijskimi navedbami, da bi uporaba drugačne metode valorizacije (uporaba tečaja DEM) tožnici prinesla boljši rezultat, ni moglo ukvarjati (člen 385/3 ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00653
ZOR člen 124. ZPP (1977) člen 2.
licenčna pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vezanost sodišča na zahtevek
Sodišče druge stopnje je svojo odločitev oprlo na ugotovitve prvostopnega sodišča, da sta po odstopni izjavi z dne 20.4.1987 pogodbeni stranki še vedno sodelovali v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi, pri čemer je tožnik izpovedal, da ob odstopni izjavi ni imel interesa, da se pogodba zares razdre, zato je s toženo stranko še naprej sodeloval, po odstopni izjavi pa je od tožene stranke tudi sprejemal provizijo od prodanih izdelkov. Zato je materialnopravno utemeljeno zaključilo, da sporna pogodba ni mogla biti razdrta dne 21.4.1987 (dan, ko je tožena stranka prejela navedeno odstopno izjavo).
Ker je tožnik vezal tudi nadaljnja svoja zahtevka (za prepoved nadaljnje proizvodnje in prodaje predmeta licence - gorilnikov in za vrnitev tehnične dokumentacije) na prvo uveljavljani zahtevek (za ugotovitev, da je sporna pogodba prenehala veljati navedenega dne), sta bili sodišči prve in druge stopnje dolžni ocenjevati vse tožnikove zahtevke v okviru njegovih navedb, da je sporna pogodba prenehala veljati na podlagi navedene odstopne izjave, ker tožena stranka v roku ni izdelala 1000 kosov gorilnikov (2. člen ZPP).
pridobitev - državljan druge republike - pripadnik varnostne službe JA
Pripadnost varnostni službi JA po 25.6.1991 je podlaga za oceno, da bi sprejem take osebe v državljanstvo RS predstavljal nevarnost za varnost ali obrambo države.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - aktivna vojaška oseba
Aktivne vojaške osebe v JLA niso upravičene do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, saj niso plačevale prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti.
privatizacija stanovanj - podstanovalsko razmerje - prehodne določbe - pravice podstanovalca
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da se je tožnica vselila v sporno stanovanje na podlagi podstanovalske pogodbe, sklenjene s tožencem; pogodba je bila sklenjena le za del stanovanja, tožnica pa se je brez dovoljenja in vednosti toženca razširila na celotno stanovanje. Glede na te ugotovitve je pravilno stališče drugostopnega sodišča, da tožnica ni mogla pridobiti pravic iz 149. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS št. 18/91).
Pravilno pa je bil s sodbama obeh sodišč zavrnjen tudi tožbeni zahtevek toženca, da se mora tožnica iz spornega stanovanja izseliti in mu ga izročiti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (drugostopno sodišče pa je dejanske in pravne zaključke prvostopnega sodišča potrdilo), da je razmerje iz podstanovalske pogodbe prenehalo dne 31.12.1991, upoštevaje toženčevo odpoved iz novembra 1991 pa tudi ni moglo biti podaljšano v smislu določila 45. člena SZ. Zato se tožnica od 1.1.1992 v spornem stanovanju nahaja nezakonito.
avtorska pogodba - pismenost pogodbe - realizacija pogodbe - pogajanja - stroški s pripravami za sklenitev pogodbe
Kot sta pravilno sklepali sodišči prve in druge stopnje, sama pogodba sicer ni bila pismena (56. člen ZAP), vendar je bila ta pomanjkljivost sanirana, saj je bila pogodba v vseh bistvenih sestavinah realizirana (2. odstavek 107. člena ZOR).
Časovno opredeljeno je od spremembe dogovora glede skladbe dalje, predmet pogodbe postala uvertura in ne več kantata. Glede kantate pa je dokazni postopek na prvi stopnji pokazal, da je tožena stranka v sporazumu s tožnikom delo uvrstila na abonmajski program, kar je bilo tudi ustrezno objavljeno.
Ker tožena stranka ni izvajalec vokalne glasbe, je za realizacijo izvedbe kantate potreben tudi zbor. Zato vseh pogovorov, dopisov med strankama in objave programa ni mogoče šteti za novo-pismeno pogodbo o izvedbi kantate, ampak kot pravilno ugotavljata obe sodišči za pogajanja (30. člen ZOR).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - uskladitev višine preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Sodišče prve stopnje je zaradi poteka časa (zadeva je bila vmes razveljavljena) moralo določiti zapadlo mesečno preživnino. Pri tem je določilo preživnino za september 1991 (3.500,00 SIT) in nato naprej za ostale mesece do konca glavne obravnave, ob drugih nespremenjenih okoliščinah na strani obeh staršev, upoštevalo le rast življenjskih stroškov. Gre torej za metodo izračuna mesečnih preživninskih obveznosti, ki temelji na v uradnem listu objavljenih procentih o gibanju življenjskih stroškov in osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji, in ki so sicer podlaga za usklajevanje že določenih preživnin, kar je določeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 14/89, 132.člen).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker tako v konkretnem primeru ocenjena vrednost nedenarnega zahtevka ne dosega zneska, ki bi po 3. odst. 382.čl. ZPP dopuščal revizijo, je moralo revizijsko sodišče reviziji strank, ki se nanašata na odločitev o omenjenem zahtevku zavreči kot nedovoljeni (392.čl. ZPP). Kolikor se tožničina revizija nanaša tudi na to odločitev sodišča druge stopnje, čeprav tega izrecno ne omenja, bi lahko bila predmet obravnavanja le razlika v znesku 25,00 SIT, ki pa dne 22.5.1992, ko je tožnica zahtevala valorizacijo svojega denarnega zahtevka na 300.000,00 SIT, za pravico do revizije ni zadoščala.
služnost - prestavitev služnosti - vezanost sodišča na zahtevek
Bistvo zahtevka na prestavitev služnosti je, da vsakokratnemu lastniku gospodujočega zemljišča ne oporeka potrebe po nadaljnji uporabi služnostne poti (kot je to značilno za zahtevek na ugotovitev prenehanja služnostne pravice), temveč izhaja iz okoliščine, da obstaja druga v tožbenem zahtevku "ponujena " pot, enakovredna obstoječi služnostni poti bodisi na istem oz. drugem zemljišču istega lastnika, ali pa izjemoma - ob njegovi privolitvi - tudi na zemljišču tretjega lastnika.
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da bi za to, da bi nadomestna pot nadomestila obstoječo služnostno pot glede spravila lesa iz spodnjega dela toženčeve parcele, bilo potrebno zgraditi povezavo do parcele tožnikov na parceli tretje osebe, ki pa takšnega posega v svojo parcelo ne dovoli. Zato sta materialnopravno pravilno zavrnili tožbeni zahtevek za prestavitev služnosti.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Kot izhaja iz tožbe sodnica ni stranka v tej pravdi (kot zmotno zatrjuje tožena stranka), ampak je tožnikova hči. Na to dejstvo pa je že reagirala predsednica Temeljnega sodišča, ki je spis dodelila v obravnavo drugi enoti. Upoštevaje navedene okoliščine, vrhovno sodišče ugotavlja, da ne gre za tak tehten razlog, ki bi opravičeval določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
carinski zavezanec - izguba blaga od carinske črte do namembne carinarnice
Carinski zavezanec za blago, ki se izgubi ali kako drugače izgine na poti od carinske črte do prevzemne carinarnice, je po 2. odstavku 24. člena carinskega zakona prevoznik oziroma oseba, ki je blago prevzela od odpravne carinarnice.
zastaranje - pretrganje zastaranja - čas, ki je potreben za zastaranje - zastaranje obveznosti iz poravnave - pripoznava dolga
Za obstoj obligacijskih razmerij, ki so nastala pred uveljavitvijo zakona o obligacijskih razmerjih, kot tudi za pravne učinke trajnih obligacijskih razmerij, je merodajno pravo, ki velja v trenutku nastanka pravnega razmerja. Glede zastaranja je leta 1966 veljal zakon o zastaranju terjatev (Ur. list FLRJ, št. 40/53, 57/54).
Sporazum med vsemi tremi strankami je mogoče pogodbeno opredeliti le kot poravnavo o odškodnini za razlaščene nepremičnine. Za tovrstne obveznosti zakon o zastaranju terjatev ni poznal kakšnega posebnega zastaralnega roka, ampak je veljal splošni - 10 letni zastaralni rok. Po pretrganju zastaranja začnejo roki teči znova in tako se izkaže, da po zadnjem pismenem priznanju obveznosti tožene stranke (ugotovitev sodišča prve stopnje, da je to 19.6.1985) do vložitve tožbe (4.11.1988) zastaralni rok še ni potekel.
Če je zavarovalnica zavarovalca opozorila, da veljajo za zavarovalno pogodbo zavarovalni pogoji in mu te tudi izročila, oboje pa je ugotovljeno v polici, so zavarovalcu zavarovalni pogoji morali biti znani. Če ti vsebujejo določbo, da zavarovanje preneha z izplačilom zavarovalnine za uničen predmet, na podlagi iste police ni mogoče zahtevati zavarovalnine za škodo na istem avtomobilu, nastalo v prometnem zavarovalnem primeru, če je bila pri prejšnjem zavarovalnem primeru izplačana zavarovalnina za totalno škodo.