zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko so okoliščine, ki so narekovale predlagano podaljšanje pripora, ugotovljene, je sklepanje sodišč prve in druge stopnje na obstoj ponovitvene nevarnosti vprašanje o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, tega pa po izrecni določbi 2.odst. 420.čl. ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni moč uveljavljati.
zagovornik - zagovornik v primeru obvezne obrambe ob privedbi k preiskovalnemu sodniku po pridržanju - seja senata sodišča druge stopnje - vabilo obdolžencu na sejo senata - vabilo obdolžencu na sejo senata Vrhovnega sodišča
Do 23.1.1999 obramba z zagovornikom po pridržanju po 157.čl. ZKP, ko je obdolženec priveden k preiskovalnemu sodniku, v času, ko se je tak postopek izvajal zoper vložnika, ni bila obvezna.
Zakon o kazenskem postopku ne predvideva navzočnosti obdolženca in njegovega zagovornika na seji senata sodišča druge stopnje, kadar ta odloča o pritožbi zoper sklep, z izjemo, kadar gre za pritožbo zoper sklep iz 492.čl. ZKP.
Navzočnost obdolženca na sejah senata Vrhovnega sodišča, kadar ta odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti, z zakonom ni predvidena.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor vložnik napada nepravilno oceno ugotovljenih dejstev in okoliščin v obeh napadenih sklepih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 135. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15.
uredba o vojaških sodiščih - veljavnost uredbe po odločbi Ustavnega sodišča RS - kaznivo dejanje sovražne propagande - kaznivo dejanje neprijave zločina - opustitev ovadbe - objektivni pogoj kaznivosti opustitve ovadbe - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U I 6/93 z dne 1.4.1994 (Ur. list RS št. 23/94) Uredba o vojaških sodiščih (UVS) ni bila razveljavljena ali odpravljena, niti ni bilo odločeno, da tega predpisa v Republiki Sloveniji sploh ni mogoče uporabiti, temveč je bilo odločeno, da se ne uporabljajo posamezne določbe UVS, ob pogojih, ki jih je navedlo Ustavno sodišče in ki jih mora, v okviru uveljavljenih razlogov, upoštevati sodišče, ki odloča o vloženem izrednem pravnem sredstvu.
Sicer pa določba 15.čl. UVS v času sojenja ni več veljala in se zato ni mogla uporabljati. V času storitve in sojenja je namreč veljal Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (Ur. list FLRJ, št. 59/46), ki je v 9.čl. določal kot kaznivo dejanje "propagando in agitacijo, ki vsebujeta poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve". Ni bila torej kaznivo dejanje vsaka "sovražna propaganda", temveč le tista, ki je pomenila pozivanje k nasilnemu rušenju takratne državne ureditve.
Glede na čas storitve (sredi leta 1947) je bila opustitev ovadbe lahko kaznivo dejanje le po Kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije, katerega določbe (poseben del) so se v času sojenja uporabljale kot pravna pravila. Po paragrafu 135 tega zakonika (naklepna opustitev odvrnitve pripravljalnega zločinstva) je bila opustitev prijave, da se pripravlja izvršitev zločinstva, določena kot kaznivo dejanje le, "če se zločinstvo poskusi ali izvrši". To kaznivo dejanje bi bilo torej v obravnavanem primeru podano samo v primeru, če bi bilo pripravljeno kaznivo dejanje dezerterstva tudi dokončano ali vsaj poskušeno. Ta objektivni pogoj kaznivosti pa ni podan.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Prvostopno sodišče je potem, ko obtožencu ni moglo vročiti vabila za glavno obravnavo na znanem naslovu, zaključilo, da se skriva in tako izmika izvedbi kazenskega postopka. Vložnik s tem, ko izpodbija pravilnost takšnega sklepa o dejstvih, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja...Zaradi tega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
URS člen 23, 23/1.ZKP člen 39, 39-4, 39-5, 361, 361/5, 420, 420/1-3.
izločitev sodnika
Določbi 4. in 5.točke 39.čl. ZKP ne izključujeta sodelovanje sodnika, ki je bil predsednik kazenskega senata sodišča prve stopnje (razpravljajočega senata) v senatu istega sodišča (izvenobravnavni senat po 6.odst. 25.čl. ZKP), ki po izreku obsodilne sodbe, ob katerem je bil obtožencu pripor podaljšan (5.odst. 361.čl. ZKP), po preteku dveh mesecev od te odločitve v skladu z določilom 2.odst. 207.čl. ZKP preizkuša, ali so še dani razlogi za pripor.
ZUP člen 131, 131/1, 202, 202/1. ZUS (1977) člen 42, 42/2. ZUS člen 94, 94/1.
bistvena kršitev postopka - umik zahtevka
Če se je upravni postopek končal zaradi umika zahtevka (1. odst. 131. čl. ZUP), mora pritožbeni organ s svojimi razlogi presoditi, ali so bili podani pogoji za ustavitev postopka, ali pa teh pogojev ni bilo, ne pa se spuščati v meritorno presojo o utemeljenosti oz.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode
Sorazmerje med posameznimi vrstami škod ni nek predpisan standard pri odmeri odškodnine, ampak je ravno tako podvrženo kritični presoji (po objektivnih in subjektivnih kriterijih). Zatrjevanje revizije, da je tožnik pravilno ocenil sorazmerje med posameznimi vrstami škod, je njegova ocena, ki ni nujno ustrezna zakonskim določbam o odmeri pravične denarne odškodnine. Subjektivna prizadetost je namreč le eden izmed kriterijev, ki ga je sodišče dolžno upoštevati in ki je bil pri tožniku tudi ustrezno upoštevan.
Po določbi 1. odst. 223. čl. ZUP ima stranka zoper odločbo pravico pritožbe. Po določbi 2. odst. 230. čl. ZUP pa se pritožbeni rok šteje za vsako stranko od dneva vročitve. Če akt, ki bi moral biti vročen, stranki ni bil vročen, ta pa vloži pritožbo, tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča ni imela zakonite podlage za zavrženje takšne pritožbe kot nedovoljene.
SZ člen 53, 148, 150, 156.ZOR člen 567, 568.URS člen 33, 67.
sklenitev najemne pogodbe z imetnikom stanovanjske pravice - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - stanovanje v zasebni lasti
Sklenitev najemne pogodbe je dolžnost, ki jo je SZ naložil lastnikom stanovanj. Ti lahko odklonijo sklenitev najemne pogodbe le v obsegu razlogov, ki so navedeni v 148. členu SZ; kar pomeni, le tistim neupravičenim osebam, ki na dan uveljavitve SZ niso bile imetnice stanovanjske pravice ali pa so bile to neupravičeno po določbah ZSR.
Odločba sodišča, da je kdo upravičenec do denacionalizacije po 5. členu ZDen ne pomeni, da je s tem razveljavljen pravni posel na podlagi katerega je prešlo premoženje v državno last. Zato je treba odškodnine, dane za takšno premoženje, presojati po prvem odstavku 72. člena ZDen in ne po obligacijskih predpisih o pravnih učinkih razveljavljene pogodbe (113. člen ZOR). Med odškodnine spadajo tudi dane nadomestne nepremičnine.
ZGD člen 4, 75, 75/3, 596, 596/1.ObrZ člen 11, 11/3, 12, 12/1. ZTI člen 4.
obrtno dovoljenje - opravljanje dejavnosti v podružnici, krajevno ločeni od sedeža obrata - ukrep tržnega inšpektorja
Opravljanje poslovne dejavnosti (obrtne) v poslovni enoti izven sedeža obratovalnice podjetniku ni dovoljeno brez dovoljenja pristojnega upravnega organa o opravljanju poslovne dejavnosti v dislocirani enoti in izkazani priglasitvi dislocirane poslovne enote.
izredno pravno sredstvo - zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe pred zveznim sodiščem - zavrženje izrednega pravnega sredstva
Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 je omogočal izreden preizkus pravnomočne odločbe pred zveznim sodiščem (416. do 420. člen) kot izredno pravno sredstvo. Namen tovrstnega izrednega preizkusa je bil v zagotovitvi enotnosti jugoslovanskega trga v primerih, ko je bila ta kršena s kakšno odločbo nekdanjih republiških oziroma pokrajinskih vrhovnih sodišč prejšnje skupne države. Tak namen je prenehal za našo državo obstajati tisti trenutek, ko je država Republika Slovenija razglasila svojo samostojnost in neodvisnost.