V postopku razrešitve funkcije predsednika sodišča, v katerem odloči minister, mora minister pred odločitvijo dati možnost predsedniku sodišča, da se pisno izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razrešitveni razlog in mora zahtevati mnenje Sodnega sveta. Če tožnik ni bil seznanjen o vseh okoliščinah razrešitvenih razlogov, s katerimi je bil seznanjen Sodni svet, pomeni, da mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh pomembnih okoliščinah, na katere se opira odločba o razrešitvi.
povrnitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - odgovornost delodajalca - odgovornost vrtca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - skrbnost dobrega strokovnjaka - poškodba pri igri
Pustno rajanje v vrtcu je šteti za običajno igro, ki je sicer lahko povezana z določenim tveganjem nastanka poškodbe, vendar ne gre za tveganje v smislu nevarne dejavnosti, ki bi utemeljevala objektivno odškodninsko odgovornost vrtca, temveč za tveganje v tem smislu, da ni izključeno nesrečno naključje. Do poškodbe na enak način bi kljub skrbnosti staršev lahko prišlo tudi v domačem okolju.
Tožnik ne more zahtevati od toženke povračila odškodnine za škodo, ki mu je nastala iz obligacijske zaveze, ampak le plačilo z zavarovalno pogodbo dogovorjenega zneska. V primerih, ko se zahteva plačilo odškodnine, ki temelji na zavarovalni pogodbi o prostovoljnem zavarovanju, lahko oškodovanec zahteva od zavarovalnice največ izplačilo zavarovalne vsote in v primeru zamude zavarovalnice tudi obresti.
Dejstvo, da je tožeča stranka na toženčev predlog računa izstavljenega na ime tujega podjetja, točenca kot naročnika v telefonskem naročniškem razmerji ni razbremenila njegove obveznosti, tožeča stranka pa je tudi bila ob izkazanih pogojih iz 3. odst. 296. člena ZOR dolžna sprejeti izpolnitev tretjega.
Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji člen 4, 99, 99/4, 117, 117/1.ZVNDL člen 1, 4, 4/1.ZOR člen 149, 149/1.
nepremičnina v družbeni lastnini - pravna narava pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pogodba v korist tretjega - začetek stečajnega postopka - izločitvene pravice
Pogodba v korist tretjega (predmet pogodbe je nepremičnina) temu ne daje izločitvenega upravičenja. Izločitveno upravičenje pa bi pridobila šele v primeru, če bi upravičenje iz pogodbe v korist tretjega privedla do stanja iz tretjega odstavka 111. člena ZPPSL.
dohodnina - osebni prejemki za nepoklicno opravljanje funkcije
Osebni prejemki za nepoklicno opravljanje funkcije se pri ugotavljanju davčne osnove obravnavajo enako kot plače in nadomestila plače iz rednega delovnega razmerja, ker pri nepoklicnem opravljanju funkcije ne gre za priložnostno opravljanje storitev (2. odst. 2. čl. in 2. odst. 13. čl. ZFDO) in se zmanjšanje davčne osnove lahko uveljavlja v okviru možnosti po 7. čl. ZDoh/90.
SZ člen 155, 155/1, 155/2, 156, 156/2. ZSR člen 82, 83. Zakon o stanovanjskih razmerjih (1974) člen 44, 44/2, 52.
stanovanjska pravica na stanovanju v zasebni lasti - pravica lastnika stanovanja do vselitve - pravica imetnika stanovanjske pravice do nadomestnega stanovanja - drugo primerno stanovanje
Nobena od toženih strank se ni poslužila predvidene pravne poti za rešitev drugotoženkinega položaja po smrti njenega moža. Drugotoženka se je enostavno obrnila na prvo toženko, ki je 3.2.1981 z njo sklenila stanovanjsko pogodbo in ji dodelila stanovanjsko pravico na stanovanju, za katerega sta obe toženi stranki vedeli, da je v zasebni lasti. Dejstvo, da sta ravnali pravno napačno, ne more iti v škodo lastnika stanovanja, ki za sklenitev stanovanjske pogodbe niti ni vedel.
Tožnica ima kot lastnica spornega stanovanja po določbi prvega odstavka 155. člena SZ pravico do vselitve in do proste razpolage s stanovanjem po izselitvi drugotoženke kot imetnice stanovanjske pravice na stanovanju v zasebni lasti, ki je to stanovanjsko pravico pridobila pred uveljavitvijo ZSR 1982 na podlagi dne 3.2.1981 sklenjene stanovanjske pogodbe. Drugotoženka je pravna naslednica sklenitelja stanovanjske pogodbe, na njenem območju pa je tudi sporno stanovanje. Zato je ona tista, ki mora v skladu z določbo drugega odstavka 155. člena SZ v zvezi z noveliranim drugim odstavkom 156. člena SZ drugotoženki zagotoviti drugo primerno stanovanje.
ZOR člen 154/1. ZVD (1986) člen 4, 4/1, 20, 44, 44/5. ZTPDR člen 73, 73/1.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost
Ugotovljena težja dostopnost lestev že sama po sebi ne predstavlja ustrezne zagotovitve pogojev za uporabo lestve oziroma varnega delovnega sredstva. Zaradi ustaljenosti drugačnega načina vstopa in sestopa v tovorne vagone pa bi moral zavarovanec tožene stranke tudi sicer dodatno ukrepati.
Zato je krivdno odgovoren za tožniku v delovni nesreči nastalo škodo.
Pri pogodbi o posredovanju po 813. členu ZOR si mora posrednik le prizadevati, da najde in spravi v stik z naročnikom bodoče sopogodbenike, ni pa upravičen z njimi skleniti pogodbe namesto ali v imenu naročnika. Oznako v pogodbi o posredniškem zastopanju, da je stranski intervenient dolžan posredovati posojilo, je zato razumeti v smislu razlage pritožbenega sodišča in ne zakonskih določb o posredniški pogodbi. Ta oznaka torej vsebuje tudi pooblastilo za sklenitev pogodb v smislu drugega odstavka 84. člena ZOR.
Toženec je kot posojilojemalec na podlagi prvega odstavka 557. člena ZOR dolžan tožniku kot posojilodajalcu vrniti prejeto posojilo, saj je stranski intervenient posojilno pogodbo sklenil v imenu tožnika in v mejah danih pooblastil. Zato tako sklenjena pogodba na podlagi prvega odstavka 85. člena ZOR zavezuje obe pogodbeni stranki.
upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja
V konkretnem primeru premoženje pravnih prednikov tožeče stranke sploh ni bilo podržavljeno. Prav zato ni mogoče uporabiti določb 3., 4. in 5. člena ZDen za uveljavljanje pravic upravičencev do denacionalizacije.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - povečana vrednost nepremičnine - način plačila odškodnine
Skrbnik za posebne primere (3. odst. 67. čl. ZDen), ki mu je na podlagi odločbe o denacionalizaciji dano denacionalizirano premoženje umrlega upravičenca v začasno upravljanje, je, v okviru upravljanja s premoženjem, dolžan skrbeti tudi za odplačevanje mesečnih zneskov odškodninske obveznosti, ki bremenijo premoženje upravičenca, in sicer od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, to je kot terjatev do zapuščine upravičenca. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pa gre odplačevanje mesečnih zneskov navedene odškodninske obveznosti v breme s tem sklepom določenih dedičev.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - pravni promet pravice uporabe
V posledici zakonitega pravnega prometa, to je darilne in kupoprodajne pogodbe ter plačane kupnine za objekte in predmetni parceli, pa tožeča stranka ne more več uravljavljati pravice do denacionalizacije predmetnih parcel, saj so te dejansko prešle v družbeno premoženje na podlagi kupoprodajne pogodbe.
V skladu z ZUN in konkretnimi prostorsko ureditvenimi pogoji je nadomestna gradnja dopustna, če gre za poseg na istih temeljih oz. z zamikom največ za polovico tlorisne površine obstoječega objekta.
začasna odredba - neizpolnjenost pogoja verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja - spremembe podpisnikov v registru imetnikov računov
Samo pavšalna navedba v zahtevi o nemožnosti političnega delovanja sama po sebi, brez konkretnejših navedb in kakršnihkoli dokazov, in ki možnost političnega delovanja enači z možnostjo finančnega poslovanja, ne more biti takšna okoliščina, zaradi katere bi iz zahteve izhajala izpolnjenost pogoja verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja.
SZ člen 20, 20/2. ZPPSL člen 154, 156. ZPP (1977) člen 98, 98/2, 200.
predkupna pravica najemnika stanovanja - tožba prekupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe - rok - pooblastilo za vložitev revizije - navadno sosporništvo
Za drugega tožnika je ugotovljeno, da mu pogodba ni bila predložena, da pa je zanjo izvedel od kupca dne 3.2.1995, medtem ko je tožbo vložil šele 24.3.1995. Zakon ne zahteva, da bi predkupnemu upravičencu morale biti znane vse bistvene sestavine pogodbe. Zato rok za vložitev tožbe teče tudi, če mu ni znana kupnina. Vendar pa mu to ne more škodovati v tem smislu, da ne bi smel kasneje tožbe in sodnega pologa kupnine prilagoditi podatkom, ki jih brez svoje krivde ni mogel uporabiti ob vložitvi tožbe.
ZPP (1977) člen 221, 230, 232, 232/1, 332, 332/1-5.ZSReg člen 3, 7.
sodba zaradi izostanka - splošno znana dejstva - pravno pomembna dejstva - izpisi iz sodnega registra kot javne listine
Pred izdajo sodbe zaradi izostanka ali zamudne sodbe sodišče ni dolžno pregledati sodnega registra ali drugih javnih knjig, ker se vanje vpisujejo pravno pomembna dejstva, ne pa splošno znana dejstva, kot zmotno navaja revizija.
zahteva za varstvo zakonitosti - pripoznava poravnane terjatve - sodba na podlagi pripoznave - izvršilni naslov
Sodba na podlagi pripoznave je posledica razpolaganja strank z zahtevkom (1. odstavek 331. člena ZPP). V tem pogledu je podobna poravnavi (321. člen ZPP). Stranka lahko pripozna terjatev, ki jo je istočasno ali tudi pred tem že poravnala. Če pride do tega, tedaj sodba na podlagi pripoznave ni izvršilni naslov. Ima le deklaratorni pomen, ker je že izvršena. Na podlagi take sodbe ni mogoče dovoliti izvršbe.