Med strankama ni sporno, da je tožnik pri prijavi na razpis za prosto delovno mesto direktorja Agencije predložil življenjepis, v katerem je navedel, da si je pridobil izobrazbo oziroma naziv inženir strojništva, smer letalstvo v letih 1995 – 1998 na Strojni fakulteti v Ljubljani, enako gradivo je bilo obravnavano tako na Svetu Agencije, kot kasneje tudi na Vladi Republike Slovenije, medtem ko je bilo po opravljenih poizvedbah na Fakulteti za strojništvo ugotovljeno, da tožnik nikoli ni bil študent Strojne fakultete in tudi nima naziva inženir strojništva. Ker pa si je tožnik s predloženo diplomo Fakultete A. Republika Srbija, iz leta 2009 tedaj pridobil naziv diplomirani ekonomist in s tem tudi zahtevano stopnjo izobrazbe, v času ob prijavi na delovno mesto direktorja Agencije potemtakem očitno ni izpolnjeval pogoja doseženih 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu z zahtevano enako ali (največ) eno stopnjo nižjo izobrazbo, saj je vse do pridobitve diplome leta 2009 tožnik očitno imel pridobljeno zgolj srednjo izobrazbo in si zato do tedaj tudi zahtevanih 10-letnih delovnih izkušenj v zahtevani stopnji izobrazbe tožnik očitno ni pridobil. To pa je že samo po sebi zadosten razlog za predčasno razrešitev direktorja agencije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - gospodarska družba
Tožnik je gospodarska družba s pravno organizacijsko obliko družbe z omejeno odgovornostjo. Zato ni upravičenec do brezplačne pravne pomoči po določbi 10. člena ZBPP, saj ne spada v nobenega od v 10. členu določenih subjektov.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 37, 37/2. ZZK-1 člen 120.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova zemljiškoknjižnega postopka
Po tretjem odstavku 120. člena ZZK-1 obnova zemljiškoknjižnega postopka ni dovoljena. Zato je pravilna presoja toženke, na kateri izpodbijana odločba temelji, da tožnik s tožbo v upravnem sporu, v zvezi s katero je zaprosil za brezplačno pravno pomoč, nima verjetnega izgleda za uspeh.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zemljišče v rudniškem prostoru
Za odločitev, da zemljišče ustreza opredelitvi nezazidanega stavbnega zemljišča po 2. ali 3. točki petega odstavka 218. člena ZGO-1, je treba ugotoviti tudi dejanske okoliščine: da je na zemljišču podeljena koncesija za izkoriščanje mineralnih surovin, pa se z izkoriščanjem še ni začelo, oziroma da se je z izkoriščanjem mineralnih surovin že prenehalo in da sanacija še ni izvedena.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - kazenski postopek - zahteva za izločitev sodišča - zahteva za izločitev sodnika - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Ker v konkretnem primeru ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 157. člena Ustave in ker tudi po določilu 3. člena ZUS-1 ne morejo biti predmet sodne presoje v upravnem sporu akti in dejanja nosilcev sodne veje oblasti, ki so sprejeti v izvrševanje njihovih ustavnih pristojnosti, za kar gre v konkretnem primeru, je moralo sodišče tožbo zavreči na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
Tožnica je v postopku za mednarodno zaščito za prosilca izvajala storitve brezplačne pravne pomoči. Če pa odvetnik izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, mu v skladu s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu pripada polovica zneska, ki bi mu sicer pripadal po odvetniški tarifi.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - podatki o porabi javnih sredstev
V primeru, ko prosilec zahteva podatek o porabi javnih sredstev, je po presoji sodišča že tretji odstavek 6. člena ZDIJZ zadostna zakonska podlaga za to, da se prosilcu omogoči dostop do zahtevanega dokumenta.
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 138. ZTP člen 3. ZDoh-2 člen 35. ZASP člen 5.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - avtorski honorar - prikrito izplačilo plače - dokazno breme - tajni podatki
Izplačilo plače kot tudi avtorskega honorarja z davčnega vidika samo po sebi ni sporno, je pa ta okoliščina tista, ki narekuje pozorno preučitev pogojev za izplačilo avtorskega honorarja, saj ostaja verjetnost prikritega izplačila plač preko avtorskih honorarjev, ki so davčno gledano za delodajalca in delavca bolj ugodna. Navedeno terja hkrati posebno skrbnost izplačevalca pri dokazovanju utemeljenosti opredelitve izplačil kot avtorskih honorarjev. V obravnavani zadevi davčni organ utemeljeno ugotavlja, da vsaka posamezna ugotovitev sama zase še ne pomeni, da posamezno delo ni avtorsko delo oziroma, da posamezni avtor ni bil upravičen do avtorskega honorarja, vendar pa celota posameznih ugotovitev kaže na to, da je tožeča stranka preprosto izbirala in določala, kaj bo v okviru opravljenega dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi izplačala kot avtorski honorar in v ta namen sklenila avtorsko pogodbo in da je torej pri sklepanju avtorskih pogodb zasledovala zgolj davčni prihranek.
Breme dokazovanja pogojev za opredelitev izplačil kot davčno ugodnejših avtorskih honorarjev in resnične vsebine zatrjevanih poslovnih dogodkov, je skladno z določbami ZDavP-2 na tožeči stranki. V postopku davčnega nadzora mora tako zavezanec dokazati pravilnost predloženih poslovnih knjig in davčnega obračuna, s katerimi zatrjuje podlago za davčno ugodnejše izplačilo.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-2. ZPOmK-1 člen 3, 3/16, 22, 22/6.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - specifičnost ureditve dostopa do informacij javnega značaja po ZPOmK-1
Toženka za presojo, ali sporni podatki v konkretnem primeru predstavljajo poslovno skrivnost, ne bi smela uporabiti opredelitve poslovne skrivnosti, kot je določena v ZGD-1, temveč kot je določena v 17. točki 3. člena ZPOmK-1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - pridržanje v centru za tujce - Dublinska uredba III - znatna nevarnost za pobeg - začasna odredba
Razlogi, zakaj je tožena stranka odredila ukrep pridržanja v Centru za tujce, ne pa katerega izmed milejših ukrepov, izhajajo iz obrazložitve, v kateri so navedene okoliščine, ki izkazujejo tožnikovo begosumnost ter okoliščine, ki so kriteriji za odreditev izbrane oblike pridržanja tožnika ter oceno sorazmernosti (potrebnosti) odreditve izrečenega ukrepa. Obstoj znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil in s tem onemogočil predajo odgovorni državi članici na podlagi določil Dublinske uredbe III ter sorazmernost odrejenega ukrepa v primerjavi z milejšim ukrepom pridržanja na območje Azilnega doma je tožena stranka v izpodbijanem sklepu v zadostni meri utemeljila.
ZDoh člen 15, 15/1, 15/1-1, 15/1-4. ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4, 76, 140. ZUP člen 37, 37/1.
davek od dohodkov pravnih oseb - prispevki za socialno varnost - dohodnina - akontacija dohodnine - delniške nakupne opcije - dohodek od odsvojitve opcij - za obdavčitev relevanten dogodek - nastanek davčne obveznosti - navidezni pravni posel - izločitev uradne osebe
Nagrajevanje z nakupnimi delniškimi opcijami v odvisnosti od razmerja med opcijskim upravičencem in opcijskim zavezancem je obdavčeno po 1. oziroma po 4. alineji prvega odstavka 15. člena ZDoh, pri čemer se je kot nastop davčno relevantnega dogodka upoštevala realizacija opcijske pravice. Realizacija opcije v primeru prenosljivih delniških nakupnih opcij pa ni nujno v pridobitvi delnic. Z vidika prvotnega opcijskega upravičenca predstavlja prodaja opcije le drugačno obliko realizacije opcijskih pravic in je bila zato enako kot izvršitev opcije s pridobitvijo delnic kot osebni prejemek podvržena obdavčitvi po določbah 15. in 16. člena ZDoh.
Davčni zavezanci imajo pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani; pri tem jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Poslov niso dolžni voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je utemeljeno zaključiti, da so s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi zlorabili predpise.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - upravni postopek
Tožnik tožbo utemeljuje zgolj z navedbami, ki za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o zavrnitvi dostopa do zahtevanega poročila niso pravno odločilne. Zatrjevano nezakonitost in neustavnost izpodbijane odločitve namreč utemeljuje zlasti s položajem bivšega delničarja banke, v čigar pravice naj bi bilo poseženo z ukrepi Banke Slovenije, katerih podlaga naj bi bilo zahtevano poročilo.
Sodna taksa mora biti plačana v celoti in pravočasno. Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse. Zato je sodišče na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 tožbo štelo za umaknjeno in posledično, na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1, sklenilo, da se postopek s tožbo ustavi.
vročitev odločbe - pooblaščenec za vročitev - zamuda roka za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - očitna pomota
Tožnica je rok za pritožbo zamudila za en dan, kar je drugostopenjski organ pravilno ugotovil, vendar pa je napačno presodil, da razlogi, ki jih v zvezi s tem navaja tožnica, ne predstavljajo očitne pomote. Pojem očitne pomote je nedoločen pravni pojem, ki se razlaga v vsakem konkretnem postopku posebej. Določba tretjega odstavka 103. člena ZUP je, v nasprotju s prvim odstavkom istega člena, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje zaradi objektivnih oziroma nezakrivljenih okoliščin, namenjena ravno saniranju kratkih zamud pri opravi procesnih dejanj, do katerih pride zaradi subjektivnih okoliščin na strani stranke ali njenega pooblaščenca. Po mnenju sodišča je tožničino navedbo, da ji je mama sporočila napačen datum vročitve odločbe, v konkretnem primeru šteti za očitno pomoto. Gre namreč za laični osebi, rok za pritožbo je bil zamujen le za en dan, oba dneva pa sta del istega tedna, zato je njuna zamenjava toliko bolj verjetna.
rok za vložitev tožbe - vročitev - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
V primeru, ko stranka v 15-dnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja vročitev za opravljeno 15. dan. Na to ne vpliva, če je ta dan nedelja, praznik, dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela (tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - socialni spor
Sodišče ni pristojno za obravnavo pritožb, tožeča stranka pa na podlagi izdane odločbe prve stopnje tudi ni izkoristila postopkovnih možnosti pred upravnimi organi. Zato je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predmetnim sporom nerazumna.
ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - odlog izvršitve izpodbijane odločbe - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sama materialna škoda še ne pomeni težko popravljive škode; da bi bila škoda težko popravljiva, morajo biti poleg višine škode izkazane še druge okoliščine, ki bi kazale na ogroženost poslovanja tožeče stranke. Tožnica tako ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode; začasno odredbo pa je mogoče za zadržanje izvršitve izpodbijanega akta izdati le, če tožeča stranka izkaže, da je to potrebno, da se prepreči škoda, ki bi ji nastala že v teku sodnega postopka ter bi jo bilo v primeru uspeha s tožbo nato težko popraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev pravdnega sodišča, ni pa presojala možnosti uspeha pritožbe zaradi kršitev postopka, na katere opozarja tožnica. Objektivnega pogoja tudi ni presojala z vidika drugih navedb tožnice. Ker navedenih okoliščin ni presodila, je zmotno uporabila določbo 24. člena ZBPP.
agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - istovetnost premoženjskih pravic - način izvrševanja premoženjskih pravic - solastnina - skupna lastnina
Oblika lastninske organiziranosti agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi ni pomembna za presojo, ali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi ZPVAS. Ker člani agrarne skupnosti premoženjske pravice, ki jim bodo vrnjene s pravnomočno odločbo, skladno z določbami ZPVAS lahko izvršujejo le na enak način, kot so svoje premoženjske pravice na odvzetem premoženju izvrševali člani nekdanje agrarne skupnosti ob podržavljenju, za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v obravnavanih zadevah ni pravno pomemben niti zapis v Sporazumu, da je agrarna skupnost organizirana kot solastninska skupnost, niti to, da ob ponovni vzpostaviti agrarne skupnosti Statut še ni vseboval ureditve načina izvrševanja premoženjskih pravic, ki bodo njenim članom s pravnomočno odločbo vrnjene na podlagi določb ZPVAS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev razmerja
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 1. člena ZBPP, ki določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči, prizadevati, da sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Gre za splošno določbo zakona, ki na načelni ravni opredeljuje, da je brezplačna pravna pomoč pravica, ki obvezuje upravičenca, da si mora prizadevati, da se spor reši na miren način izvensodno, če so za to zagotovljeni pogoji z zakonom. Navedeno obveznost torej veže na posebno zakonsko ureditev, ne pa zgolj na neko osebno prizadevanje prosilca.