brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - socialni spor
Sodišče ni pristojno za obravnavo pritožb, tožeča stranka pa na podlagi izdane odločbe prve stopnje tudi ni izkoristila postopkovnih možnosti pred upravnimi organi. Zato je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predmetnim sporom nerazumna.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Upravni organ je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede presoje, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, dolžan upoštevati ureditev, kot izhaja iz (občinskega) prostorskega načrta.
ukrepi za stabilnost bank - odločba o izrednih ukrepih - stranka v postopku - stranski udeleženec - imetniki podrejenih obveznic - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Banka Slovenije je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahteve tožnikov za dovolitev udeležbe v postopku in za vročitev odločbe o izrednih ukrepih v Banki A. d.d. z obrazložitvijo, da tretje osebe ne morejo uveljavljati svojih pravnih koristi v postopku pravnega varstva presoje zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih.
Ustavno sodišče vodi postopek presoje zakonitosti posameznih določb ZBan-1, na katerih temelji tudi izpodbijani sklep, zato je sodišče predmetni postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča in Sodišča EU, na katero je bilo naslovljeno vprašanje za predhodno odločanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev razmerja
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 1. člena ZBPP, ki določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči, prizadevati, da sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Gre za splošno določbo zakona, ki na načelni ravni opredeljuje, da je brezplačna pravna pomoč pravica, ki obvezuje upravičenca, da si mora prizadevati, da se spor reši na miren način izvensodno, če so za to zagotovljeni pogoji z zakonom. Navedeno obveznost torej veže na posebno zakonsko ureditev, ne pa zgolj na neko osebno prizadevanje prosilca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev pravdnega sodišča, ni pa presojala možnosti uspeha pritožbe zaradi kršitev postopka, na katere opozarja tožnica. Objektivnega pogoja tudi ni presojala z vidika drugih navedb tožnice. Ker navedenih okoliščin ni presodila, je zmotno uporabila določbo 24. člena ZBPP.
49. člen in 41. člen ZBPP upravičencu do brezplačne pravne pomoči nalagata, da v roku štirih let od pravnomočnosti odločbe strokovno službo za brezplačno pravno pomoč obvešča o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. Če prosilec ne ravna tako, se že plačana brezplačna pravna pomoč v skladu s 43. členom ZBPP šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, to pa je upravičenec dolžan vrniti.
odvzem deklaracije za proizvodno napravo - ponovno odločanje o zadevi - za odločanje relevanten predpis
V obravnavani zadevi ni sporno, da se je predmetni postopek začel v času, ko je bil v veljavi star EZ, saj je postopek v teku že od leta 2013. Ko je Agencija za energijo odločala v ponovnem postopku in izdala akt, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, je veljal nov EZ-1. Slednji ima v osmem odstavku 548. člena izrecno določbo, da se upravni postopki Agencije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po dosedanjih predpisih. Glede na to, da ima zakon, ki je bil v veljavi v času, ko je Agencija izdala izpodbijana akta (EZ-1), specialno določbo, ki se nanaša na postopke, uvedene pred uveljavitvijo tega zakona, za kar gre tudi v predmetni zadevi, ni pravilno stališče, da zoper odločbo Agencije ni dovoljena pritožba. Izpodbijani sklep zato ni zakonit.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Napotnica, ki ni bila vložena pri toženki po vročeni obtožnici zoper prosilca, je bila vložena prepozno in odločitev organa za BPP posledično pravilna.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/93 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78.
naknadni obračun uvoznih dajatev - carinska vrednost blaga - neevidentirani poslovni dogodki - prenizka carinska vrednost
Po izvedenem naknadnem pregledu carinskih deklaracij s prilogami je carinski organ ugotovil prenizko carinsko vrednost obravnavanega tobaka, zato so bile tudi dajatve obračunane v prenizkem znesku. Zato je carinski organ za carinske deklaracije ponovno obračunal dajatve in pri tem upošteval podlage, ki so veljale v času sprejema posamezne carinske deklaracije. Na podlagi 95. člena ZDavP-2 pa je pravilno obračunal tudi obresti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti uvedbe obnove postopka v zvezi z obema okoliščinama obnovitvenega razloga (nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in glede dvojnega financiranja) ne more preizkusiti. To pa je glede na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 predpogoj, da sodišče sploh lahko presoja obstoj (teh dveh) okoliščin obnovitvenega razloga.
poslovna sposobnost - po poslovno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba CSD je bila prosilčevemu zakonitemu zastopniku vročena 19. 5. 2015. Navedeno pomeni, da je imel zakoniti zastopnik možnost in dolžnost, da bi zoper sporno odločbo v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to tožniku v korist. Z vročitvijo izpodbijane odločbe tožnikovemu zakonitemu zastopniku je bila ustrezno varovana njegova pravica do sodnega varstva. V takem primeru bi bilo pozivanje k morebitni odobritvi tožbe v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost, saj bi pomenilo, da lahko tožnik še naprej po lastni presoji sproža sodne postopke, sodišču pa nalaga, da opravi komunikacijo z njegovim stalnim skrbnikom – to je dejanje, do katerega bi, upoštevaje za kakšen namen je bil stalni skrbnik v konkretnem primeru postavljen oz. predviden, moralo priti med stranko in zakonitim zastopnikom že pred vložitvijo pravnega sredstva.
odobritev pravnega posla - gozdno zemljišče - začasna odredba - težko popravljiva škoda - posek gozda
Tožnica ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe – nastanka težko popravljive škode. Navaja, da bodo gozdne parcele, ki so bile predmet prodaje, že posekane in tako uničene za nekaj generacij. Z navedeno trditvijo pa ni izkazala za verjetno, da bo do poseka prišlo, niti da bo škoda nastala njej, torej v njeni sferi. Ker zakonski pogoji za začasno odredbo niso izpolnjeni, je sodišče zahtevo za njeno izdajo zavrnilo.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Geodet mora opozoriti stranke na posledico, ki iz njenega nestrinjanja s pokazano mejo in nato neaktivnostjo, da bi pokazali svojo mejo, izhajajo. Vendar pa opustitve opozorila v obravnavani zadevi ni šteti kot pravno relevantno za odločitev, ker ob vsebini izjave, ki jo je podala pooblaščenka, prvostopni organ ni imel podlage, da uporabi fikcijo strinjanja, saj je pooblaščenka opisala mejo, ki jo v naravi tožnika zatrjujeta, kar posledično pomeni, da je bila s strani strank njihova meja opisana, ter bi bilo zato tudi šteti, da je bila „pokazana“. Zato bi moral v skladu z opisano mejo s strani tožnikov geodet le-to prikazati v elaboratu ureditve meje, prvostopenjski organ pa ne uporabiti fikcije o strinjanju s predlagano mejo.
Tožena stranka je vlogo tožnika pravilno s sklepom zavrgla na podlagi 12.1 točke javnega poziva, saj tožnik v danem roku svoje formalno nepopolne vloge ni dopolnil v skladu s pravilnim pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge. Odločitev je tudi skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, na podlagi katerega se nepopolna ali nerazumljiva vloga, v primeru, če stranka pomanjkljivosti na zahtevo organa v danem roku ne odpravi, zavrže.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - predobravnavni narok - načelo pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev BPP, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oz. zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev BPP.
ZOFVI člen 33, 33/3, 34, 34/1. Pravilnik o vzgojno-varstvenih družinah člen 5. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 12, 12/2.
vzgojno-izobraževalni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - izpolnjevanje pogojev
V konkretni zadevi ni sporno, da gre za otroke prvega starostnega obdobje ter da se prostori za njihovo varstvo nahajajo v kleti objekta. Tožnica navedenemu dejstvu ne oporeka, pač pa meni, da se določba drugega odstavka 12. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca v obravnavani zadevi ne bi smela uporabiti. V tretjem poglavju navedenega Pravilnika je določena ureditev prostorov za otroke v vzgojno-varstveni družini. Navedeno poglavje vsebuje le tri člene, ki so res lex specialis glede prostorov za vzgojno–varstvene družine, na kar se sklicuje tožnica. Vendar pa se glede vseh ostalih pogojev za prostore, ki niso urejeni v teh treh členih, uporabljajo določila prvega in drugega poglavja, ki veljajo za novogradnje in stavbe, ki niso grajene namensko za vrtec. Zato je že ugotovitev, da se navedeni prostori nahajajo v kleti, sama po sebi zadosten razlog za zavrnitev tožničine zahteve za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja za izvajanje programa za predšolske otroke.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - usposabljanje za delov v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu - zaključek usposabljanja - sprememba obveznosti
Tožnik bi glede na vlogo z dne 6. 1. 2012 ter ob upoštevanju s strani Agencije za kmetijske trge odobrenih sprememb obveznosti moral v okviru Programa usposabljanja 1 izvesti 11 usposabljanj. Izvedel pa je le eno usposabljanje, kar ni sporno. Mogoče je namreč upoštevati le tiste spremembe, ki jih Agencija odobri na podlagi 54. člena ZKme-1, po katerem Agencija obrazloženemu zahtevku za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, ugodi, če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev.
Tožnik zmotno meni, da je mogel, ne da bi pri Agenciji predhodno izposloval odobritev sprememb, izvedbo posameznih prijavljenih usposabljanj opustiti ter nato (zgolj) za izvedena usposabljanja uveljavljati izplačilo sredstev.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gozdarsko-kmetijska gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Razlogi, razen lastništva nepremičnin, iz izpodbijane odločbe v smislu, da nepremičnine tožnice sestavljajo zaokroženo gospodarsko celoto – gospodarsko enoto, ne izhajajo, čeprav je razloge v tej smeri tožnica navajala že v ugovoru.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve zakona. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - pravice članov - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti
Oblika lastninske organiziranosti agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi ni pomembna za presojo, ali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi ZPVAS.