Ni sporno, da tožnik k vlogi ni predložil vseh dokazil, prav tako ni sporno, da ga je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije pozval k dopolnitvi vloge in ga v tem pozivu tudi opozoril, da bo v primeru, če v določenem roku vloge ne bo dopolnil, vlogo zavrgel kot nepopolno. Ker tožnik vloge v postavljenem roku ni dopolnil glede višine letne šolnine, ki mora biti razvidna iz uradnega potrdila izobraževalne ustanove v tujini, je prvostopenjski organ z izpodbijanim sklepom vlogo tožnikovo vlogo pravilno zavrgel na podlagi 67. člena ZUP.
Zakonodajalec je s 3. odstavkom 238. člena ZUP omogočil, da pritožnik v pritožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji, vendar je obenem omogočil, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi, in sicer v primeru, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti. Le-tega pa pritožbeni organ v konkretnem primeru sploh ni ugotavljal, temveč je zaključil, da gre za nedopustno pritožbeno novoto, četudi gre za nov dokaz z dne 16. 10. 2014, ki ga glede na datum njegove izdaje tožnica realno v upravnem postopku niti ni mogla predložiti upravnemu organu prve stopnje preden je izdal izpodbijano odločbo z dne 8. 10. 2014.
odpis dolga - neupravičeno prejeta socialna pomoč - stvarna pristojnost - socialni spor
V tretjem odstavku 38. člena ZUPJS je določeno, da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Gre za specialne določbe posebnega zakona, ki ureja vprašanje, katero sodišče je pristojno za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, kot so opredeljene v določbi 1. člena ZUPJS, torej tudi o odpisu dolga iz naslova neupravičeno priznane pravice iz javnih sredstev, ki ga ta zakon ureja v sedmem odstavku 44. člena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Da bi toženka v obravnavanem postopku lahko opravila vsebinski preizkus zadeve, se je morala seznaniti z razlogi, ki jih želi tožnik uveljavljati v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP oziroma omogočiti tožniku, da se o teh razlogih izjavi. To je storila z dopisom z dne 15. 5. 2015, v katerem je tožnika med drugim pozvala, naj „konkretno in natančno“ navede razlog, zaradi katerega želi vložiti predlog za obnovo postopka.
ZJU člen 60, 60/1, 60/2, 65, 65/1, 65/3. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 25, 25/1.
javni natečaj - sklep o neizbiri - vabilo na razgovor - vročitev vabila - osebna vročitev - smiselna uporaba ZUP
V zadevi je vabilo na razgovor tožniku nedvomno omogočalo pravico do sodelovanja v izbirnem postopku, neudeležba na razgovoru pa mu je celo odvzela pravico do pritožbe zoper sklep o neizbiri. Zato bi moralo biti vabilo vročeno na način iz 87. člena ZUP, saj Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih česa drugega ne določa.
koncesija - odvzem koncesije - odvzem koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo - razlog za odvzem - neporavnanje koncesijskih dajatev v določenem roku
ZIS v 7. alineji prvega odstavka 72. člena določa, da vlada odvzame dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, če ugotovi, da koncesionar ne poravnava v roku koncesijske dajatve. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi podrobno opisala ta razlog, to je neporavnavanje koncesijske dajatve v določenem roku. Torej so nastopile vse pravno relevantne okoliščine, zaradi katerih je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 383a/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - zastopanje v osebnem stečaju
Prvi odstavek 3. člena ZBPP določa, da je lahko brezplačna pravna pomoč z
zakonom urejena drugače, kot jo ureja ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno.
ZFPPIPP v tretjem odstavku 383.a člena določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je za dodelitev BPP v konkretni situaciji potrebno uporabiti posebno ureditev dodelitve BPP, ki dodelitve le te v fazi pred uvedbo postopka osebnega stečaja ne dopušča.
ZBPP člen 13, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - zahteva za preiskavo - obrazložitev odločbe
Pri odločanju o tem, ali je prosilec upravičen do BPP, se ne presoja le njegovo premoženjsko stanje (finančni pogoj iz 13. člena ZBPP), ampak tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev BPP (prvi odstavek 24. člen), v konkretnem primeru torej okoliščine in dejstva v omenjeni tožničini preiskovalni zadevi.
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da v zadevi niso podani pogoji za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kateri pogoj iz 24. člena ZBPP v konkretni zadevi ni izpolnjen, je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sklep o priznanju stroškov izvedenca
Namen 48. člena ZBPP je v tem, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti sredstva te pomoči, saj mu je država z brezplačno pravno pomočjo omogočila, da je prišel do premoženja. Določilo 48. člena ZBPP se torej nujno ne navezuje na uporabo določila 46. člena ZBPP v primerih, kadar Republika Slovenija od nasprotne stranke ne izterja zneskov iz naslova stroškov postopka, ker jih ta ni dolžna plačati. V tem primeru se 48. člen ZBPP uporabi povsem samostojno in je v takih primerih relevantno le to, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti v postopku uspel in da je pridobil premoženje oziroma dohodke.
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči zaradi dolžnosti povrnitve stroškov brezplačne pravne pomoči iz 48. člena ZBPP v nobenem primeru ne sme biti oškodovan, saj je dolžan povrniti največ toliko, kot je pridobil premoženja oziroma dohodkov.
Sklepa o priznanju stroškov izvedeniških kot tudi odvetniških storitev sta pravnomočna, pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave Republike Slovenije), torej le z izrednimi pravnimi sredstvi.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 8, 9. ZDR-1 člen 4. 18.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugo pogodbeno razmerje - elementi delovnega razmerja - oprostitev plačila prispevkov
Iz vsebine 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in BIH smiselno izhaja, da je zakonodajalec s tem, ko je v 7. členu navedenega sporazuma navedel dve kategoriji oseb in sicer zaposlene osebe in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, zasledoval cilj, da pri nobeni od oseb, ki opravljajo delo ali dejavnost na ozemlju ene od teh dveh držav, ne bi prišlo do dvojnega plačevanja istih prispevkov in v tem smislu je treba tudi razlagati 7. člen navedenega sporazuma.
Za obstoj delovnega razmerja je odločilno predvsem, ali obstajajo elementi, kot so določeni v 4. členu ZDR-1, pri čemer samo ime pogodbe ne smelo biti ključnega pomena, še zlasti ne v konkretnem primeru, ko je potrebno upoštevati namen 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po katerem naj bi za vse tiste, ki opravljajo delo v eni od držav pogodbenic, veljali predpisi tiste pogodbenice.