Dovoljenje za uporabo poslovnih prostorov se lahko izda le za časovno obdobje, za katero je izkazana pravica razpolaganja.
Ker ima tožnik zagotovljen poslovni prostor le za določen čas, ni mogoče izdati dovoljenja za uporabo tega poslovnega prostora za daljše obdobje, kot je sklenjena najemna pogodba, saj je ustrezni poslovni prostor pogoj za takšno dovoljenje.
prenehanje obveznosti - načelo pacta sunt servanda - pogodba o sofinanciranju
Bistvo načela pacta sunt servanda je, da so stranke dolžne izvrševati tiste obveznosti, ki so jih same sprejele in da se z enostransko izjavo nobena od strank svoje pogodbene obveznosti ne more rešiti. Reši se je lahko samo na dva načina: če se tako sporazume z ostalimi udeleženci obligacijskega razmerja ali če nastopi kateri od v zakonu določenih položajev, ki je dolžnosti izpolnitve odvezuje (na primer nemožnost izpolnitve iz razlogov, za katere pogodbene stranke ne odgovarjajo in podobno).
ugotovitev meje - mejni ugotovitveni postopek - postopek, zaključen z zapisnikom, ki ni upravni akt
Mejni ugotovitveni postopek se konča s podpisom zapisnika vseh prizadetih strank (mejašev). Tak zapisnik ni upravni akt, zato zoper njega ni možna pritožba.
pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - sporazum o krajevni pristojnosti - prekinitev postopka - delni umik tožbe
1. Na podlagi sporazuma iz 70. čl. ZPP o krajevni pristojnosti sodišča ni mogoče določiti mednarodne pristojnosti sodišča.
2. Mednarodna pristojnost sodišča RS se določi na podlagi mednarodne pogodbe, če te ni, na podlagi zakona RS (ZMZP), če pa v njem ni izrecne določbe o pristojnosti sodišča RS za določeno vrsto sporov, pa po določbah zakona o krajevni pristojnosti slovenskega sodišča. 3. V okoliščinah iz 2. tč. 1. odst. 213. čl. ZPP zakon sodišče upravičuje, da prekine postopek, k temu ga pa ne zavezuje.
4. V vročitev vloge o delnem umiku tožbe toženi stranki šele po zaključku gl. obr. ni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, če je vloga prišla na sodišče predno se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari.
pridobitev - državljan druge republike - neobstoj dejanskega življenja v Sloveniji
Državljan druge republike, ki je zaposlen v tujini, dejansko ne živi v RS, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva po določbi 1. odstavka 40. člena ZDS.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti
Iz poizvednice izhaja, da je bila pošiljka vročena proti podpisu pošiljatelja in ne proti podpisu pooblaščenke upnika, kot to navaja pritožbeno sodišče. To pa je nasprotje med razlogi odločbe o vsebini listine in listino iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
1. Skladiščnik ne odgovarja za škodo na blagu, ki ga je prevzel v skladiščenje, če škodne nevarnosti (nenadne poplave) ni mogel odvrniti ali se ji izogniti, niti ni mogel škode preprečiti.
2. Če tožeča stranka zahteva plačilo v tuji valuti pa do tega ni upravičena, sodišče tožbo lahko zavrne.
pridobitev - državljan druge republike - organizator javnih shodov na škodo Slovenije - kršitev javnega reda in miru - odločitev po prostem preudarku
Tožena stranka je imela zakonsko podlago za odločanje z uporabo diskrecijske pravice, odločila je v mejah pooblastila, ki ji ga daje zakon in je svojo odločitev ustrezno obrazložila.
postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Kadar se pravdni stranki sklicujeta na pogodbo, samoupravni sporazum ali kakšen drug dogovor kot pravo, na podlagi katerega naj se reši spor med njima, morata to pravo zatrjevati in dokazati. Zato je zatrjevanje obstoja pogodbe in njene vsebine dejanska trditev, za katere velja v gospodarskih sporih v pritožbenem postopku omejitev po 496a čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 113, 113/3, 350, 351, 354, 354/2-13.ZOR člen 199, 200. ZT (1990) člen 30, 31.
vloge vezane na rok - brzojavna pritožba - popolnost brzojavne pritožbe - absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti - povrnitev negmotne škode - upravičenost pravne osebe zahtevati odškodnino za negmotno škodo - nelojalna konkurenca
1. Če je brzojavno pritožbo vložila oseba, ki je pritožbo upravičena vložiti se šteje pritožba za podpisano. Če je iz nje možno ugotoviti katero sodbo izpodbija pritožnik, je pritožba popolna in pritožnik ne more uveljaviti ugodnosti iz 113/3. čl. ZPP.
2. Nejasnost razlogov v sodbi, oziroma nasprotja med njimi, so kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP samo takrat, kadar se nanašajo na dejstva, ki so odločilna za odločitev sodišča.
3. Pravna oseba ne more zahtevati odškodnine v denarju za duševne bolečine.
4. Dejanje nelojalne konkurence je samo tisto nedovoljeno dejanje, ki je bilo storjeno v konkurenci, to je pri nastopanju dveh ali več fizičnih in/ali pravnih oseb, ki zasledujejo na skupnem trgu enak ali vsaj soroden namen.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Za odškodninsko odgovornost do oškodovanca notranje razmerje med naročnikom in izvajalci del niso pomembne. Oškodovancu so vsi udeleženci del na nepremičnini - naročnik in izvajalci - nerazdelno odgovorni za škodo, ki mu jo povzročijo v zvezi z izvajanji teh del.
Pogodba, ki sta jo stranki imenovali depozitna pogodba, je po vsebini posojilna pogodba z vsemi značilnostmi, s katerimi opredeljuje ZOR posojilno pogodbo (557. člen ZOR). Proti stališču, da gre za pogodbo o depozitu, govori tudi okoliščina, da ZOR ureja denarni depozit kot bančni depozit, katerega bistvena značilnost je odprtje deviznega računa in poslovanje preko njega (1035. in 1036 člen ZOR). Ne glede na to, da tožeča stranka ni banka, pogodba nima lastnih značilnosti pogodbe o denarnem depozitu.
ZUP člen 67. ZUN člen 53. ZUPla člen 22.ZKZ člen 14, 14/8.
popolna vloga za izdajo lokacijskega dovoljenja - vpliv popolne vloge na odmero višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča
Če je bilo lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi občinskega odloka o urbanističnem redu, se vprašanje kdaj je investitor vložil popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja, ne presoja po določbah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, temveč po določbah prej veljavnega zakona o urbanističnem planiranju.
prepozna pritožba - vročitev pooblaščencu - začetek teka roka
Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu in od vročitve pooblaščencu dalje tečejo roki za procesna dejanja. Pritožba, ki jo je toženec vložil osebno je zato prepozna.
Taksna obveznost za plačilo takse za sodbo je nastala z dnevom njene vročitve, če tožnik do tega dne ni vložil predloga za oprostitev sodnih taks, mu ni mogoče ugoditi (1. odstavek 2. člena zakona o sodnih taksah).
ZUN člen 74. Zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih člen 75, 75/2.ZUP člen 124, 124/2, 218, 218/1.
Urbanistični inšpektor uvede postopek po uradni dolžnosti, ne na zahtevo stranke. Zahteva investitorjevega soseda za inšpekcijsko ukrepanje ima značaj prijave v smislu 2. odst. 124. čl. ZUP. Prijavitelj ni stranka v postopku, zato ne more vložiti pritožbe zaradi molka inšpekcijskega organa.
Nepravdni postopek zaradi ureditve meje, do katerega je prišlo tako, da je sodišče ustavilo pravdni postopek zaradi motenja posesti in odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka, ni ovira za vložitev lastninske tožbe na podlagi priposestvovanja sporne nepremičnine. Ne gre za kršitev po 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
posojilo - valuta obveznosti - vrnitev deviznega posojila - obrestna mera zamudnih obresti v primeru devizne obveznosti
Sodišči nista pravilno odločili o obrestnem zahtevku. Tožniku sicer pripadajo zamudne obresti od dospelosti njegove terjatve dalje, čeprav mu je prisojena tolarska protivrednost po tečaju na dan plačila. Zato je upravičen tudi njegov zahtevek za plačilo zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje. Pri tem pa tožniku ni mogoče priznati zamudnih obresti po zakoniti obrestni meri, ki velja za tolarske terjatve, saj tu obresti nadomestujejo tudi valorizacijo, ki v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj je vrednost tožnikove terjatve ohranjena. Sodišči prve in druge stopnje sta z odločitvijo o obrestni meri zamudnih obresti zmotno uporabili materialno pravo in zato je revizijsko sodišče po 1. odst. 395. čl. ZZP sodbi spremenilo tako da je priznalo tožniku zamudne obresti po obrestni meri, po kateri so se obrestovale devizne hranilne vloge v nemških markah na vpogled v kraju izpolnitve.
lastninska pravica - pridobitev - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice
Tožeča stranka je po ugotovitvah obeh sodišč dokazala, da je skupaj z možem leta 1978, ko sta s tožnico sklenila kupoprodajno pogodbo, kupila tudi sporno parcelo. Ker ima tožeča stranka pravni naslov za pridobitev lastninske pravice (v času sklenitve pogodbe so to področje urejala pravna pravila, ki jih je sodna praksa razvila na podlagi ODZ, par. 424), je utemeljeno zahtevala vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo oz. izročitev nepremičnine (par. 431 ODZ).