revizija zoper sklep o sodnem depozitu - dovoljenost revizije
Po 3. odstavku 400. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena zakona o nepravdnem postopku (ZNP) uporablja tudi v nepravdnem postopku, je revizija vselej dovoljena, če je sodišče prve stopnje revizijo zavrglo kot nedovoljeno, sodišče druge stopnje pa je takšno odločitev potrdilo.
Toda revizijsko sodišče odloča le o utemeljenosti zavrženja.
V 34. členu je (namreč) določeno, da revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. V postopku sodnega depozita zakon ne določa drugače. Revizija zoper sklep sodišča druge stopnje zato ni (bila) dovoljena.
Po dejanskih ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je zapustnica (hči tožnikov) dne 28.5.1986 sklenila prodajno pogodbo s podjetjem ... za poslovni prostor v izmeri 39,22 m2. Kot kupec po tej pogodbi je nastopila zapustnica. Glede denarja, ki sta ga tožnika izročila hčeri v zvezi z nakupom lokala, je obstojalo med njimi posojilno razmerje. Tako ni bilo dokazano, da bi bila omenjena prodajna pogodba le navidezna in da bi dejansko bila kupca in lastnika lokala tožnika. Pri takem položaju je odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevkov tožnikov materialnopravno pravilna.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) Uradni list SRS št. 26/73 s kasnejšimi spremembami - v nadaljevanju ZDKZ, je res prepovedoval drobljenje kmetij. Vendar pa v obravnavanem primeru razpolaganja očeta pravdnih strank ni mogoče opredeliti za nično, saj je razpolagal s celotnim solastniškim deležem na kmetiji, zaradi česar je prišlo le do spremembe solastnika kmetije, sama kmetija pa se zaradi spremembe solastnika ni "drobila".
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživljanje skupnih otrok - višina preživnine - možnosti preživninskih zavezancev - dohodek od prodane hiše
Če nepremičnega premoženja zavezanec ne potrebuje za lastno življenje (v lastni stavbi ne stanuje), to premoženje pa ne prinaša dohodkov (stavbe ne oddaja v najem), ga je zaradi svojih preživninskih dolžnosti dolžan tudi prodati.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
Zagovornik sicer uveljavlja kršitev kazenskega zakona, dejansko pa uveljavlja drugačno dejansko stanje, ki pa ni razlog za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
gradbeno dovoljenje - pogodba kot dokaz o razpolaganju s stavbnim zemljiščem
Dokaz o razpolaganju s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini, potreben za pridobitev gradbenega dovoljenja, je glede na določbe zakona o stavbnih zemljiščih lahko le pogodba, ki jo investitor sklene z mestnim skladom stavbnih zemljišč. Brez take pogodbe gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati.
Tožeča stranka vrednosti spornega predmeta pri zahtevku na izpraznitev stanovanja ni navedla, kot bi to morala storiti po 2. odst. 186. čl. ZPP. Ker ni bila na ta način zagotovljena pravica do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392.čl. ZPP).
lokacijsko dovoljenje - legalizacija objekta - dokaz o razpolaganju z zemljiščem
Tožba je bila zavrnjena, ker je tožena stranka v zvezi z napotilom sodišča v prejšnjem upravnem sporu prejela manjkajoče soglasje (poleg zemljiškoknjižnega izpiska) solastnikov investitorju za gradnjo objekta.
ZPR člen 202, 204, 204-4. CZ člen 371, 371/1-1, 380b/1, 383/1.
zahteva za sodno varstvo - veljavnost carinskih predpisov za tujce
Določbe carinskega zakona, ki veljajo v Republiki Sloveniji, veljajo za vse, ki prestopajo državno mejo Republike Slovenije, tako za državljane Republike Slovenije kot tudi za tujce.
lokacijsko dovoljenje - vloga proti dokončni lokacijski odločbi je predlog za obnovo in ne pritožba
Vlogo stranke, s katero izpodbija dokončno lokacijsko dovoljenje ni mogoče obravnavati kot pritožbo, ker pritožba zoper dokončno odločbo ni mogoča, pač pa je vlogo mogoče obravnavati le kot predlog za obnovo postopka.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja, prav tako vrhovno sodišče ne more ugotavljati novih olajševalnih okoliščin in ne more spreminjati izrečene kazni.
SZ člen 18, 21, 56, 117.ZOR člen 527, 528, 529, 530, 531, 532.
privatizacija stanovanj - predkupna pravica - razveza zakonske zveze po sklenitvi prodajne pogodbe po SZ
Zakonec, ki ni imetnik stanovanjske pravice, nima predkupne pravice nasproti lastniku, ki prodaja stanovanje po 117. členu SZ.
Predkupna pravica po 18. členu SZ gre najemniku, če lastnik prodaja stanovanje. V primeru, ko je zakonska zveza razvezana torej le tedaj, če bi zakonec, ki je stanovanje kupil, sklenil najemno pogodbo z razvezanim zakoncem, potem pa stanovanje hotel prodati tretji osebi. Za to pa v navedenem sporu ne gre, saj tožnik izpodbija pogodbo, v kateri je druga tožena stranka kupec in ne prodajalec spornega stanovanja. Zato tudi ta ugovor zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 175, 209, 209/2.
pridobitev - državljan druge republike - civilna oseba, zaposlena v vojašnici - nevarnost za varnost in obrambo države
Po 3. odstavku 40. člena v zvezi z 8. točko 1. odstavka 10. člena ZD organ lahko zavrne vlogo za sprejem v državljanstvo, če bi sprejem pomenil nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Če v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedeni dokazi in če ni bila upoštevana določba 175. člena ZDNP, je bila kršena določba 2. odstavka 209. člena ZDNP. Sodišče je odločbo odpravilo.
podaljšanje roka za vrnitev začasno uvoženega blaga v tujino - izredna razveljavitev izvršljive odločbe
Če tisti, ki je dolžan plačati carino za začasno uvoženo blago, ne izpolni carinskih obveznosti na način, kot to določa carinski zakon, ne more uspeti z zahtevkom za podaljšanje roka za vrnitev začasno uvoženega blaga v tujino.
stranka za vložitev pritožbe v zadevi pravice do denarne pomoči - mati kot pooblaščenka stranke - obveznost pooblastila
Če je pritožba vložena po drugi osebi brez pooblastila, pritožbe ni mogoče zavreči, ne da bi bil pooblaščenec pozvan, da v določenem roku predloži pooblastilo.
Za pravilno uporabo materialnega prava so (v tem sporu res) bistvena samo naslednja dejstva: da je stanovanje hišniško, da toženec hišniških del ne opravlja ter da s tožečo stranko ni dosegel drugačnega sporazuma.
To obenem pomeni, da tožeča stranka tožencu ni dolžna preskrbeti ne drugega primernega stanovanja, ne najpotrebnejših prostorov. Prav tako ni dolžna dokazati, da stanovanje potrebuje za drugega hišnika.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici v zadevi dovolitve preureditve podstrešja v stanovanjske prostore - razlogi za odpravo - soglasje hišnega sveta kot samostojni akt
Soglasje hišnega sveta, izdano po 68. členu zakona o stanovanjskih razmerjih, ne predstavlja soglasja drugega organa po 204. členu ZUP. Zato odločbe upravnega organa o dovolitvi - preureditve podstrešja v stanovanjske prostore ni mogoče odpraviti po nadzorstveni pravici, če ni bilo dano soglasje hišnega sveta.
Izdaja dovoljenja za nabavo lovske puške je bila zavrnjena, ker je bil tožnik obsojen za taka kazniva dejanja, ki ga delajo neprimernega, da bi imel in nosil orožje.