Sodišče je tožbi ugodilo, ker prvostopni organ in tožena stranka nista razčistila po tožniku - investitorju zatrjevane okoliščine, ki pa izhaja iz upravnih spisov, da so ga delavci občine v zvezi z vložitvijo zahteve za pridobitev lokacijskega dovoljenja v roku enega meseca napotili na nepristojni organ (za pridobitev urbanističnega mnenja).
ZIL člen 119, 119/3, 119/3-1. Pravilnik o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov člen 22, 22/2.
vpis v register patentnih zastopnikov - pogoji
Vpis v register patentnih zastopnikov na podlagi 2. odstavka 22. člena pravilnika o načinu opravljanja strokovnega izpita in vpisu v register zastopnikov je dopusten, če je predlagatelj izpolnjeval pogoje za vpis v register zastopnikov pri Zveznem zavodu za patente. Eden od pogojev je zahteval končano pravno ali tehniško fakulteto.
zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovanje AO-plus - zavarovalno kritje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - strah - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - subjektivni element - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Neizpodbojne dejanske ugotovitve, da tožeča stranka zaradi objektivnih sprememb v zunanjosti ne trpi duševnih bolečin (npr. neugodnega počutja ali občutka manjvrednosti), utemeljujejo materialnopravni sklep o neutemeljenosti odškodninskega zahtevka za duševne bolečine zaradi skaženosti.
pridobitev - državljanka druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - državljanka začasno zaposlena v tujini
Pravilna je ugotovitev, da tožnica, ki je sklenila zakonsko zvezo in z možem zgradila hišo v Sloveniji v času, ko je bila na začasnem delu v ZR Nemčiji, kamor je odšla, še preden je bila v Sloveniji stalno prijavljena, v Republiki Sloveniji ni nikoli dejansko živela. Njenega občasnega prihajanja v Republiko Slovenijo v takih okoliščinah ni mogoče šteti za njeno dejansko življenje v tej državi.
lokacijsko dovoljenje - odpravljen prvostopni akt in vrnitev zadeve v ponovni postopek in novo odločanje
Kršitev pravice ali pravne koristi je pogoj za uspeh v upravnem sporu. Ker se tožnik strinja z izrekom izpodbijane odločbe, s katero je bilo lokacijsko dovoljenje prve stopnje na njegovo pritožbo odpravljeno in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, kakšna njegova pravica ali pravna korist z obrazložitvijo odločbe že zato ne more biti kršena, ker bo v ponovnem lokacijskem postopku kot prizadeta stranka imel možnost navajati okoliščine, ki po njegovem mnenju kažejo na to, da lokacija ni skladna z ureditvenim načrtom.
uvozne dajatve - obveznost plačila dajatev garanta kot prevoznika zaradi ne v roku predanega uvoženega blaga namembni carinarnici
Če uvoženo blago ni v roku predano prevzemni carinarnici, je dolžan plačati uvozne dajatve tisti, ki je z garancijsko izjavo prevzel obveznost plačila uvoznih dajatev.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - izpostavljenost azbestu - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine
Za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, se namreč šteje, da izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Oškodovanec mora v takšnem primeru zatrjevati in dokazati le dejstva, ki določajo zakonito domnevo relevantne vzročne zveze (domnevno bazo).
Osnova za odmero davka od dobička iz kapitala je razlika med prodajno ceno nepremičnine in valorizirano ceno dejansko plačane kupnine za to nepremičnino.
Tožbenemu zahtevku je bilo ugodeno na podlagi določbe 28. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list RS, št. 18/74, 34/88) zaradi zamude pri plačevanju najemnine kljub prejetemu opominu. Posledica te zamude je odstop od pogodbe in zahteva za izpraznitev. Načelno stališče, da bi delno plačilo najemnine in zamuda glede preostalega dela ne moglo pogojevati uporabe navedene zakonske določbe, ni sprejemljivo. Izpodbijana sodba ima prav, da je tudi delna neizpolnitev obveznosti nepravilna izpolnitev.
ZOR člen 156, 156/3, 200.OZ člen 133, 133/3, 179.ZPP člen 243.ZVO člen 5, 9, 10.URS člen 72.
kršitev pravic osebnosti - objektivna odgovornost države - imisije - hrup - onesnaženost zraka - vibracije zaradi tovornega prometa - pravica do zdravega življenjskega okolja - postavitev izvedenca - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - načelo individualizacije - odmera odškodnine po prostem preudarku
Upoštevano je, da življenje v urbanem okolju sicer terja od posameznikov ustrezno prilagoditev in toleranco do imisij (hrup, vibracije, onesnaženje zraka), vendar le do normalnih meja. Kadar imisije presežejo mejne vrednosti, pa je mogoče govoriti o takšnem vplivu na osebnostne pravice posameznika, ki utemeljuje nastanek pravno priznane škode in s tem tudi odškodninske odgovornosti.
Pojem duševnih bolečin se razlaga kot vsako psihično neugodje, ki ga trpi oškodovanec, pri čemer ni potrebno, da zaradi takšnega posega trpi njegovo zdravje.
Ob ugotovljenih duševnih bolečinah zaradi neugodnosti, ki jih povzroča prekomerni promet, sodišču pri določitvi odškodnine ni potrebno strokovno medicinsko mnenje, če se posledice opisanih imisij ne odražajo v oškodovančevem zdravju, torej v zmanjšanju njegove življenjske aktivnosti. Določba 200. člena ZOR, ki se nanaša na duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti, predpostavlja obstoj škode na področju duševnega funkcioniranja, ki jo je v običajnih okoliščinah mogoče opredeliti brez izvedenskih mnenj.
Dvoletno življenje uporabnika z imetnikom stanovanjske pravice po določbi 5. člena ZSR ima za posledico pridobitev imetništva stanovanjske pravice ob izpolnjenem pogoju ekonomske skupnosti s pokojnikom.
nujni delež - vrnitev daril - prikrajšanje nujnega deleža - druge osebe, ki niso nujni dediči
Ker sta toženca drugi osebi v smislu petega odstavka 28. člena ZD in ne sodita v krog oseb iz 106. člena ZD, nepremičnine pa sta dobila na podlagi 10 let pred zapustničino smrtjo sklenjene pogodbe, jima ne glede na vprašanje (ne)odplačnosti te pogodbe, nepremičnin ni potrebno vračati.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - uveljavljanje novot v reviziji
Pri odmeri odškodnine so bili upoštevani vsi kriteriji iz 200. člena ZOR (stopnja bolečin in njihovo trajanje, namen odškodnine za negmotno škodo itd.) pri čemer so bile upoštevane pravnorelevantne okoliščine za vsakega oškodovanca posebej, s čemer je bila prisoja denarnega zadoščenja za negmotno škodo tudi individualizirana. Iz ugotovljenih pravnoodločilnih dejstev nižjih sodišč pa je razvidno, da sta bila intenziteta in čas trajanja bolečin različna, pri čemer je tudi ugotovljeno, da so bile duševne bolečine Š. najbolj intenzivne in da so trajale v precej intenzivni obliki tudi še v času sojenja pred sodiščem prve stopnje, čeprav je takrat od škodnega dogodka preteklo že skoraj pet let. Zato tudi po mnenju revizijskega sodišča za izenačevanje denarnega zadoščenja drugih oškodovancev z denarnim zadoščenjem tožnice Š. ni materialnopravne podlage.
V postopku pred nižjima sodiščema je bilo ugotovljeno, da pri izplačilu akontacij ni bilo določeno, kateremu od prvih treh tožnikov se akontacija plačuje in v kakšnem znesku, to ugotovitev pa tožeča stranka izpodbija z revizijsko novoto, da sedaj razpolaga z listinami iz katerih izhaja, da je bilo z akontacijo vsakemu od prvih treh tožnikov plačanih 20 SIT. Tudi kritika načina valorizacije zavarovalne vsote, izbire metode za valorizacijo in izračunov, do katerih je sodišče prve stopnje po opravljeni valorizaciji zavarovalne vsote in izplačanih valorizacij prišlo, predstavlja v revizijskem postopku nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja. Ker sta nižji sodišči tekom celotnega postopka zadevo obravnavali le v okviru ene zavarovalne vsote, tožeča stranka pa v pritožbi, ki jo je proti sodbi sodišča prve stopnje vložila, ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na razpolago le ena zavarovalna vsota sploh ni izpodbijala s trditvijo, da je v tej smeri dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno, predstavlja tudi sedanja revizijska trditev, da sta na razpolago v resnici dve zavarovalni vsoti, ki se morata kumulirati, revizijsko novoto in s tem nedovoljeno izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja.
Dobroverna posest lahko konkurira z vpisom v zemljiško knjigo le izjemoma.
To (pa) je lahko le dobroverna posest prvega kupca proti slabovernemu vknjiženemu drugemu kupcu, in sicer zato, ker je prodajalec s prvo prodajo in izročitvijo v posest prvemu kupcu že izčrpal svoja lastninskopravna upravičenja iz 3. člena ZTLR.
carinska deklaracija - sprememba podatkov o izvoru blaga v tej listini
Če deklarant zahteva, da se v carinski deklaraciji spremeni podatek o izvoru blaga, od katerega je odvisen obračun carine, je potrebno zadevo deklaranta obravnavati po 271. členu carinskega zakona in ne po 270. a členu.
preužitek - pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere
Pri opredelitvi nove ureditve razmerij ob otežkočenosti izpolnjevanja "preužitkarske pogodbe" so pravno pomembne le tiste okoliščine, ki znatno otežkočajo izpolnitev pogodbe stranki, ki mora dajati preživnino.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvi, da imata oba odvetnika, ki se v tej pravdni zadevi pojavljata v vlogi tožnikovega pooblaščenca oziroma tožene stranke, odvetniški pisarni na sedežu enote in da oba zastopata stranke v drugih zadevah pred skoraj vsemi enotami Temeljnega sodišča v ... , ne predstavljata "drugega tehtnega razloga" v smislu določbe 68. člena ZPP, ki bi lahko imeli za posledico prenos obravnavanja te zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče.
pridobitev - državljan druge republike - načelnik protiobveščevalne službe
Tožnik je bil načelnik protiobveščevalne službe v nekdanji JLA. Po njeni naravi, kraju in delovnem področju je to takšno delo, da deluje zoper varnost ali obrambo naše države. Tožnik torej ne izpolnjuje pogojev za pridobitev državljanstva R Slovenije po 3. odstavku 40. člena v zvezi z 8. točko 1. odstavka 40. člena ZD.
Materialnopravno pravilna je zavrnitev zahteve za izločitev glede na pojasnjene razloge, da izločena višja sodnica (upoštevajoč določbe Sodnega reda o zakonitem sodniku in sestavi pritožbenih senatov) o dolžnikovi pritožbi ne bo odločala.