pridobitev - državljan druge republike - pripadnik tuje armade - začasno nebivanje v Sloveniji
Šteti je, da tožnik, ki je oktobra 1991 zapustil Republiko Slovenijo kot pripadnik tuje armade in bil aktivne vojaške službe razrešen spomladi 1992, od 23.12.1990 ni ves čas živel v Republiki Sloveniji. Na tako odločitev ne more vplivati dejstvo, da je bil tožnik med 27.10. in 20.12.1991 nekaj časa v Sloveniji.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00598
ZIKS člen 145.ZKP člen 541, 542, 543, 544, 545, 546, 547, 548, 549.ZOR člen 219.
vrnitev zaplenjenega premoženja
145. člen ZIKS je glede na določbe ZOR o neupravičeni pridobitvi specialni predpis.
ZIKS ureja vrnitev premoženja v naravi, če pa ta ni možna, vrnitev njegove vrednosti. Vrnitev v naravi je lahko popolna ali delna. Za delno vrnitev gre tudi tedaj, ko je vrnjena stvar poškodovana ali delno uničena. V takšnih primerih je potrebno kombinirati fizično (delno) vrnitev s plačilom vrednosti za preostali (uničeni ali poškodovani) del.
Občina ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki ji je nastala zaradi neopravičene obsodbe (kolikor izpadla najemnina predstavlja izgubljeni dobiček). Povrnitev te škode ureja zakon o kazenskem postopku v XXXII. poglavju (541. do 549. člen ZKP). Zanjo bi bila, če bi bili izpolnjeni v navedenih členih ZKP določeni pogoji, odgovorna država in ne občina.
pravice in dolžnosti zakoncev - preživnina za zakonca - ukinitev preživnine - spremenjene okoliščine
V postopku za ukinitev že pravnomočno prisojene preživnine so lahko predmet presoje le spremenjene okoliščine na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca, ki odločilno vplivajo na pravico do preživnine (npr. pridobitev premoženja ali lastnih dohodkov na strani preživninskega upravičenca ali bistveno zmanjšanje premoženjskih zmožnosti na strani preživninskega zavezanca), ne pa okoliščine, ki jih je sodišče že upoštevalo ob določitvi preživnine.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - uporabnik - upravičenja po izselitvi imetnika stanovanjske pravice v lastno hišo - rok za vložitev izpraznitvene tožbe proti uporabniku
1. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve in druge stopnje je razvidno, da se je toženčev oče, ki je bil nosilec stanovanjske pravice na spornem stanovanju iz le-tega izselil že v začetku leta 1988. To je v konkretnem primeru edina odločilna dejanska ugotovitev, na katero se navezuje presoja, da je toženčev oče takrat izgubil stanovanjsko pravico (1. odst. 19. čl. ZSR, ki se v konkretnem primeru uporablja na podlagi 2. odst. 159. čl. SZ).
2. Če bi tožeča stranka menila, da ni izgubila upravičenja iz 3. in 4. odst. 19. čl. v zvezi s 5. odst. 18 čl. ZSR zaradi namernega prikazovanja drugačnega dejanskega stanja (t.j. zaradi zlorabe pravice), bi morala to zatrjevati (in dokazati). Zgolj možnost zlorab pa na drugačno razlago v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka pravočasnot tožbe utemeljevala s trditvami, da se je bivši imetnik stanovanjske pravice pred nedavnim izselil (v dokaznem postopku se je izkazalo, da se je izselil v začetku leta 1988) ne more vplivati.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - stanovanjska hiša predvidena za rušenje - zazidalni načrt
Če je objekt, v katerem je stanovanje, katerega odkup se zahteva, po zazidalnem načrtu predviden za rušenje, lastnik stanovanja lahko odkloni prodajo stanovanja (1. odst. 129. čl. SZ) Pojem predvidenosti za rušenje je opredeljen v 2. odst. 40. čl. SZ.
Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da je drugi toženec poškodoval njen avto, ko ga je odpeljal po nalogu redarja prvotožene stranke s "pajkom".
Narava zatrjevanega razmerja med tožečo stranko in prvo ter drugo toženo stranko dopušča različne sodbe zoper prvo in zoper drugo toženo stranko že zato, ker bi se morebiti ena tožena stranka uspela razbremeniti svoje odgovornosti druga pa ne, ne glede, da se zatrjuje, da je obveznost toženih strank solidarna.
Ali je podana ena od predpostavk (katerakoli) iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL, je treba presojati glede na situacijo, kakršna je bila ob začetku stečajnega postopka.
revizija - dovoljenost revizije - sklep s katerim je bil postopek pravnomočno končan - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obstoj negativne procesne predpostavke
1. Če je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, ker je menilo, da gre za situacijo iz 11. točke 2. odst. 354. čl. ZPP tožbe pa pri tem ni zavrglo niti ni zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, je zoper takšen sklep revizija dovoljena, ker je bila s sklepom o razveljavitvi postopek pravnomočno končan.
2. Nepravilna uporaba 2. odst. 369. čl. ZPP je relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
nezakonita vselitev - vselitev brez pravnega naslova - podstanovalsko razmerje - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe
Ko je A. M. oddal tožniku stanovanje (pred pravnomočnostjo sodbe), je bil njegov pravni položaj nasproti tožniku (in le v njunem medsebojnem razmerju) enak položaju imetnika stanovanjske pravice. Zato tožnik ni bil v stanovanju brez pravnega naslova in se ne more sklicevati na določilo 3. odstavka 50. člena ZSR. Sodišče druge stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da se izvršilni naslov zoper A. M. razteza tudi na tožnika (1. odstavek 76. člena ZSR).
prodaja - sestavine prodajne pogodbe - cena - če cena ni določena - določljivost cene
1. Cena v prodajni pogodbi, ki ni gospodarska pogodba, mora biti določena ali vsaj določljiva, sicer pogodba nima pravnega učinka. 2. Določljivost cene na podlagi podatkov v pogodbi pomeni, da se pogodbeni stranki sporazumeta o merilih, na podlagi katerih bo mogoče določiti ceno.
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 354, 354/2-5. ZDP (1991) člen 5.ZOR člen 395.
denarne obveznosti - valuta obveznosti - posojilo v tuji valuti - sodba na podlagi pripoznave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - revizijski razlogi
Domača pravna oseba lahko pridobi tujo valuto in z njo razpolaga, ne more pa jo uporabiti kot plačilno sredstvo. Posojilo ni prepovedano, prav tako ne vrnitev posojila v tuji valuti. Zato tožničina pripoznava zahtevka izraženega v tuji valuti, ne pomeni nedovoljenega razpolaganja, ki ga sodišče ne bi smelo upoštevati.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena
Kršitev pravice uporabe tožničinega imena se pokaže kot očitna pomota. Ne gre za okoliščine, v katerih bi bila tožnica prikazana kot avtorica dramatizacije, ki ni njeno delo, pač pa je prikazana kot avtorica dramatizacije, ki je na plošči sploh ni. Tožničino prizadetost je treba ocenjevati ob upoštevanju teh okoliščin.
V izpodbijani sodbi je pravilno pri oceni tožničinih preživninskih potreb upoštevano, da se ji je po prenehanju izvenzakonske skupnosti, v kateri je živela s tožencem, življenjski standard poslabšal in da se lahko upošteva možnost ohranitve prejšnjega življenjskega standarda s toženčevim preživninskim prispevkom. Pri ugotavljanju upoštevnega obsega zadovoljevanja življenjskih potreb preživninskega upravičenca je potrebno upoštevati tudi premoženjske razmere in s tem preživninske možnosti preživninskega zavezanca.
Stranki sta v pogodbi uporabili devize kot vrednostno osnovo za plačilo pogodbene obveznosti (prim. 1. odstavek 5. člena Zakona o deviznem poslovanju, Uradni list RS št. 1/91-I). Zato tožeča stranka lahko zahteva vračilo zneska, ki je v domači valuti enak protivrednosti dogovorjene vrednostne osnove.
ZZZDR člen 78, 78/1, 78/4, 105, 105/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12, 12/1.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - sprememba odločitve - upoštevanje otrokove želje
Za odločitev o dodelitvi otroka enemu izmed zakoncev ob razvezi ali o spremembi te odločitve je pomemben celotni ugotovljeni splet konkretnih življenjskih okoliščin, v katerih so se znašli starši in otrok po razpadu naravne popolne družine. Presoja tehtnosti otrokovega mnenja v kontekstu drugih okoliščin, ki vplivajo na odločitev po členu 105.2 ali 78.1 in tudi 78.4 ZZZDR, ne more biti odvisna od presoje, kakšno naj bi bilo optimalno (s stališča objektivno ocenjenih otrokovih interesov optimalno) otrokovo mnenje glede na te druge okoliščine.
Pravico do izražanja teh želja in do tega, da se upošteva tudi njegova volja glede uravnavanja lastne bodočnosti, priznava v obravnavanih situacijah otroku tako ZZZDR (člen 105.2) kakor Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah iz leta 1989 (člen 12.1). Revizijska razlaga zakonske norme neutemeljeno terja, da naj bodo te želje in ta volja otroka upoštevne samo tedaj, kadar so po objektivni presoji pristojnega organa povsem v skladu z otrokovimi interesi, kakor jih glede na ugotovljene okoliščine ocenjuje ta organ.
zavarovalna vsota - zavarovalna vsota, ki je veljala v času sojenja
Ugotovljena škoda vseh treh tožnikov spada v okvir škode, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico prometnih nesreč z motornimi vozili in ki jo more obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti pokriti v celoti. Zato predpisana zavarovalna vsota, veljavna v času škodnega dogodka, upoštevajoč tedanje cenovne razmere in merila za presojo negmotne škode, ni mogla predstavljati omejitve za priznanje celotne pravične denarne odškodnine za negmotno škodo vseh treh tožnikov.
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti. Vpliv potrebnosti postopka na končno odločitev o stroških postopka ob spremembi izpodbijanih sodb v škodo tožeče stranke.