brezplačna pravna pomoč - prenehanje pravice brezplačne pravne pomoči - bistvena kršitev določb postopka - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru je bil obseg dodeljene BPP jasno določen, prav tako tudi razlogi za dodelitev redne BPP. Odvetnik ni bil postavljen z namenom, da oceni, ali tožnik izpolnjuje vsebinski pogoj za odobritev BPP po določbi 24. člena ZBPP. Tožena stranka bi morala v konkretnem primeru obravnavati tožnikov predlog za postavitev drugega odvetnika, vložen 16. 5. 2016 ter postopati v skladu s 30. členom ZBPP. Zahtevo za razrešitev bi morala obravnavati po devetem odstavku 30. člena ZBPP in v postopku razrešitve ugotavljati, ali so podani razlogi za razrešitev postavljenega odvetnika na strani odvetnika, tako kot zatrjuje tožnik.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk ustrezno obrazložila in utemeljila z računom, zapisnikom, gradbenim dnevnikom in pogodbo, sklenjeno s pooblaščenim izvajalcem. Sodišče ugotavlja, da je organ v sklepu navedel mehanizacijo in opremo, ki je bila predvidena za nemoten potek izvršbe in število delavcev, potrebnih za opravo le-te. Za vsak stroj in opremo je navedel količino porabljenih ur in vrednost posamezne ure. Organ je stroške, tako glede samega obstoja, kot tudi glede višine posameznih stroškovnih postavk, ustrezno obrazložil, taka obrazložitev pa sodišču dopušča oceno, da je organ ustrezno ugotovil dejanske stroške izvršbe, o katerih je nato izdal izpodbijani sklep.
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj ni priznala stroškov, ki jih je tožnik priglasil v vlogi z dne 12. 1. 2011, torej v času trajanja postopka. S to vlogo je tožnik zahteval, da se mu povrnejo stroški sestave vloge v višini 200 točk, pisarniški stroški v višini 2 % ter DDV. Sodišče zato meni, da je v tem obsegu tožena stranka kršila določbe postopka, in sicer določbo prvega odstavka 214. člena ZUP. Obrazložitve odločitve tožene stranke glede tožnikove vloge z dne 12. 1. 2011 dejansko ni, prav tako tudi ne obrazložitve glede zahtevanih zamudnih obresti in je torej mogoče zgolj sklepati, da teh stroškov tožena stranka ni priznala.
telekomunikacije - nevtralnost interneta - načelo nevtralnosti interneta - omejevanje internetnega prometa - zaščita konkurence v korist uporabnikov - regulativno načelo - ničelno tarifiranje
Toženka je določbi tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1 razlagala (in uporabila) nepravilno. Sodišče meni, da ni podlage za razlago tretjega odstavka v pomenu, da prepoveduje tudi ekonomsko omejevanje internetnega prometa, v smislu različnega obračunavanja.
Opredelitev nevtralnosti interneta v 37. točki 3. člena ZEKom-1 je lahko vodilo pri razlagi določb 203. člena ZEKom-1.
Ni zanesljive opore za razlago načela nevtralnosti interneta v pomenu, kot ga razlaga toženka, da (ob tem ko to pomeni enakovredno obravnavo internetnega prometa, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije) se nanaša na enakovredno obravnavo internetnega prometa tudi v vrednostnem smislu oziroma v smislu enakega cenovnega obračunavanja. To pomeni, da načelo nevtralnosti interneta tudi ne more v takem smislu vplivati na vsebinsko opredelitev uporabljenih določb tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1, ki obsegata prepoved kršitev načela nevtralnosti interneta.
Uredba Sveta št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 251, 251-1.
carina - carinska deklaracija - razveljavitev carinske deklaracije - pogoji za razveljavitev - sprostitev blaga v prost promet
Določbo prve točke 66. člena CZ je treba razlagati tako, da je razveljavitev carinskih deklaracij dopustna pred odobritvijo prepustitve, saj za primere, ko je do odobritve prepustitve blaga že prišlo, druga točka 66. člena CZ določa, da je razveljavitev deklaracij dopustna zgolj v primerih, določenih skladno s postopkom odbora. Ker je torej v obravnavanem primeru bila na podlagi deklaracij odobrena prepustitev blaga in je bilo to tudi izneseno iz proste cone, to pomeni, da je pri odločanju o zahtevi tožeče stranke treba izhajati iz 1. točke 251. člena UICZ.
ZDen člen 10, 10/2. Sporazum med FLR Jugoslavijo in Češkoslovaško Republiko o reševanju odprtih premoženjskih vprašanj z dne 11. 2. 1956 člen 2, 2/1, 2/1-b.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina - odškodnina tuje države
Organ nepravilno sklepa, da zaradi slovenskega in jugoslovanskega državljanstva A.A., ki je bilo ugotovljeno za obdobje od 28. 8. 1945 do smrti 23. 12. 1979, navedena ni mogla biti državljanka Češkoslovaške republike. Sodišče pritrjuje tožniku, da je bilo slovensko in jugoslovansko državljanstvo za A.A. ugotovljeno šele z odločbo z dne 29. 8. 2013 ter da navedena kot državljanka v državljansko knjigo ni bila vpisana in tako pristojnim organom Češkoslovaške republike lahko podatek o tem, da je v letu 1939 (ponovno) pridobila jugoslovansko državljanstvo in kar bi bilo ovira za to, da bi imela ali pridobila češko državljanstvo, ni bil znan (sama pa bi se opredeljevala za češko državljanko). Poleg tega so si podatki o tem, ali je bila zakonska zveza leta 1939 razvezana, nasprotujoči oziroma se A.A. označuje po statusu kot vdovo ter ne ločeno, čeprav iz poročnega lista v spisni dokumentaciji izhaja, da sta se zakonca 11. 4. 1939 ločila. Vendar je ob tem hkrati navedeno, da je bila ločitev zakonske zveze 9. 9. 1946 preklicana, na kar opozarja tudi tožba. To pomeni, da bi A.A., tudi če bi češko državljanstvo v letu 1939 izgubila, tega v letu 1946 lahko ponovno pridobila. Njen državljanski status v letu 1946 pa je z vidika možnosti pridobiti odškodnino od tuje (Češkoslovaške) države pomemben, saj je to leto podržavljenja (5. 12. 1946).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 12, 12/2, 12/4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici eu - izdan vizum - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - trditveno in dokazno breme - republika italija
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Italiji podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu bremenu ni zadostil s trditvami na osebnem razgovoru, ki jih je podal ob navzočnosti svojega pooblaščenca, ki je ustrezno kvalificiran svetovalec za begunce. Prav tako svojemu delu dokaznega bremena ni zadostil s tem, ko je v tožbi navajal sklepne predloge in odločbe drugih evropskih sodišč. Če bi bilo stanje v Republiki Italiji res tako nevzdržno, kot želi tožnik prikazati v tožbi, pa sodišče meni, da bi tožnik to omenil že v upravnem postopku na osebnem razgovoru oziroma bi vsaj na vprašanje uradne osebe „Prosim pojasnite ali bi z vami v Italiji nečloveško ali ponižujoče ravnali, če bi tam zaprosili za mednarodno zaščito“ ali na vprašanje „Ali ste imeli med vašim bivanjem v Italiji kakšne slabe izkušnje glede bojazni, ki jih omenjate ali glede odnosa italijanskih oblasti“ odgovoril z navajanjem razlogov, ki bi kazali na nevzdržno stanje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 16, 18, 18/1, 18/1-b. ZUS-1 člen 52.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - družinski član - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Hrvaška - tožbena novota
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja prisotnosti drugih družinskih članov v drugih državah članicah, pri tem, da se skladno z 16. členom Dublinske uredbe III upoštevajo družinske vezi „prosilca in odvisnega otroka/.../“, ki so obstajale že v državi izvora ter, da je prosilec zmožen nuditi pomoč vzdrževani osebi in da zadevne osebe pisno izrazijo to željo. Obstoj osebnih vezi med tožnikoma in njegovim sinom (ter tudi otrokovo mamo) zaznamuje nižja stopnja povezanosti, ki je objektivno pogojena s tem, da je tožnik pretežni del otrokovega življenja bil v partnerski zvezi s partnerjem, ki ni v sorodu z njegovim otrokom ter da mladoletni otrok že vrsto leti živi v Franciji in z njim nima tako rednih stikov, kot to zatrjuje v tožbi, saj se je namreč zmotil o otrokovemu rojstnem dnevu ter te napake ni pojasnil.
Tožnik ni dokazal, da bi bil v Republiki Hrvaški deležen slabega pravnega zastopanja, ker ni imel možnosti vložiti pritožbe zoper zavrnilno odločbo o mednarodni zaščiti, saj iz odgovora pristojnega organa Republike Hrvaške izhaja, da o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito še ni bilo pravnomočno odločeno, ker je bila pritožba vložena dne 4. 1. 2016. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi katerikoli evropski organ obravnaval azilni sistem v Republiki Hrvaški kot kritičen. Sistemske pomanjkljivosti so predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Sistemske pomanjkljivosti so objektivno dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov. Dublinska uredba temelji na domnevi, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite in da se zato vse te države štejejo kot varne izvorne države, čeprav je takšno domnevo mogoče izpodbijati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Iz listine je razvidno, da je bil prosilec v zaporu zaradi storitve kaznivega dejanja in zato njegove navedbe glede zapora ni mogoče povezovati s postopkom prosilca za mednarodno zaščito oz. z obravnavanim postopkom, ki je predaja prosilca odgovorni državi članici po Dublinski uredbi III.
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Hrvaški podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu delu tega bremena ni zadostil s trditvami na osebnem razgovoru dne 22. 6. 2016.
Tožnik v konkretnem primeru za izdajo začasne odredbe, katere trajanje veže na pravnomočnost, nima (več) pravnega interesa.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - molk organa prve in druge stopnje
Po podatkih upravnega spisa je prvostopenjski organ predmetno zahtevo z dne 5. 8. 2015 za posredovanje informacij o prijavah in vpogled v spis prejel 7. 8. 2015, pritožbo zaradi molka, ker ni odločil o tej zahtevi, pa 12. 10. 2015, torej po preteku zakonskega roka za odločitev. Drugostopenjski organ po pritožbi v zadevi (tudi) ni odločil v dveh mesecih in tudi na ponovno pritožbo ter zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh ne. To pomeni, da so procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa izkazane.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - pravica graditi - dostopna pot - odmiki
Legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta, ne glede na to, da že stoji in da so nekateri deli zgrajeni legalno, veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte, torej tudi pogoj skladnosti projekta s prostorskim aktom ter pogoj izkazanosti pravice graditi tudi glede dostopne poti, ne glede na to, da ta dejansko že obstaja.
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je neglede na kategorizacijo z odlokom, brez ustreznega postopka pridobitve zemljišča za javno pot, kot ga predvideva zakon, zemljišče še vedno v zasebni lasti in ima lastnik v zvezi z njim še vedno vsa lastninska upravičenja.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Hrvaški podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu delu tega bremena ni zadostil s trditvami na osebnem razgovoru dne 9. 6. 2016, ki jih je podal ob navzočnosti svojega pooblaščenca, ki je ustrezno kvalificiran svetovalec za begunce.
Če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo v zadevi, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja tako ne bi bila več mogoča, četudi bi v upravnem sporu uspel.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - goljufija
Ni potrebno, da bi bila tožniku predhodno ugotovljena kazenska odgovornost, da bi se mu lahko očitala nedobrovernost pri uveljavljanju odbitka vstopnega DDV.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožniku je bila nudena BPP v obliki treh ur pravnega svetovanja po odvetniku v zvezi z različnimi pravdnimi postopki, ki jih je tožnik sprožil. Tožniku je bila BPP nudena iz razloga, da se preizkusi uspešnost konkretnih zadev v zvezi s katerimi tožnik prosi za BPP. Iz poročila odvetnika izhaja, da tožnik v zadevah za katere prosi za BPP glede na dejansko stanje, subjektivne in objektivne okoliščine v navedenih zadevah nima možnosti za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Izpodbijana odločba temelji na pavšalni ugotovitvi, da je vlaganje zahteve za varstvo zakonitosti z uveljavljanjem kršitev kazenskega zakona, navedenih v dopisu z dne 18. 6. 2016, nerazumno in očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pri tem toženka v obrazložitvi za takšno oceno ne navede nobenih konkretnih razlogov, ki bi se nanašali na tožnika, pač pa zgolj povzame tek postopka, citira zakonska določila in povzame vsebino tožnikove vloge. Tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, pomembnih za odločitev, zaradi česar se je ne da preizkusiti, je zato utemeljen, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - pravna podlaga - zasebni sektor - videonadzor
Obdelave osebnih podatkov, torej situacije, ki jo ureja ZVOP-1, še ne predstavlja zgolj namestitev in uporaba video kamer, temveč šele sistematično shranjevanje slikovnih posnetkov oseb s teh kamer.
Za uporabo tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1 mora biti prevlada zakonitih interesov zasebnega sektorja nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitna, torej spoznavna na prvi pogled, brez podrobnega oziroma poglobljenega tehtanja.
Ali ima stranski udeleženec pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je odvisno od ugotovitve, ali je posamezna norma namenjena tudi zaščiti njegovega zasebnega interesa. Če naj se to ugotovi, pa mora stranski udeleženec podati ustrezno trditveno in dokazno podlago. Povedano drugače, glede na okoliščine konkretnega primera mora obrazložiti, v čem določena pravna norma poleg javnega ščiti tudi njegov konkretni zasebni interes. Tožnik navedb v tem smislu v upravnem sporu ni podal. Nasprotno, iz vsebine njegove tožbe izhaja, da jo vlaga zaradi varovanja javne koristi. Niti po prejemu odgovora investitorjev, ki sta izrecno opozorila na ta vidik, tožnik ni obrazložil, kateri svoj konkretni pravno varovani zasebni interes varuje s tožbo v upravnem sporu. Že iz tega razloga z njo ne more uspeti.
ZON člen 1, 2, 5, 7, 12, 26, 81. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah člen 7, 7a, 8. Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave člen 2.
varstvo živali - ohranjanje biotske raznovrstnosti - zavarovane živalske vrste - volk - odvzem iz okolja - predpogoji za uveljavljanje izjem
V obravnavnem primeru za gre izjemo od splošne prepovedi namernega ubitja volkov na celotnem naravnem območju razširjenosti vrste volk, zato jo je treba razlagati ozko, upoštevati pa je treba tudi načelo previdnosti, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike in pomeni, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.
Osnutek Pravilnika o spremembah povzema strokovno mnenje ZGS, iz katerega izhaja, da je podlaga za predlagan odstrel volkov 6. alineja 7. člena Uredbe. Iz razlogov, navedenih v osnutku Pravilnika o spremembah izhaja, da trije predpisani predpogoji pred sprejemom izpodbijanega dela Pravilnika v obravnavanem primeru niso izkazani.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikoma zaradi izgradnje kanalizacijskega omrežja v Občini Brezovica omogočena priključitev nanj, čemur tožnika ne ugovarjata. Glede na nesporno ugotovitev, da je z izgradnjo kanalizacijskega omrežja tožnikoma omogočeno, da se nanj priključita, je odmera komunalnega prispevka tožnikoma na zakonu utemeljena. Da bi bil prispevek nepravilno odmerjen, tožnika ne navajata.