ZIZ člen 40, 40/1, 76, 133, 133/3, 40, 40/1, 76, 133, 133/3. ZPP člen 108, 108.
ustavitev izvršbe
Če upnik v roku ne sporoči podatka o dolžnikovem delodajalcu, tako da bi bilo izvršbo na plačo dejansko mogoče opraviti, sodišče izvršbo ustavi. To je bilo z izpodbijanim sklepom storjeno in čeprav je prvostopno sodišče izvršbo ustavilo šele po dveh letih od poziva upnici, njena pritožba sedaj nima prav, da bi jo sodišče pred izdajo sklepa moralo ponovno pozivati k predložitvi podatkov o dolžničinem delodajalcu, ker so se lahko v tem času okoliščine spremenile. Izvršilni postopek se namreč v konkretnem primeru ne vodi po uradni dolžnosti, temveč na predlog upnice, kar pomeni, da se vsa izvršilna dejanja opravljajo na njen predlog, upnica pa je sama dolžna skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine - splošni zavarovalni pogoji - škoda, nastala v pretepu - sodelovanje v pretepu - izključitev odgovornosti zavarovalnice
Po 7. točki 9. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-93 so obveznosti tožene stranke izključene za nezgode, ki nastanejo pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, razen v primeru dokazane samoobrambe.
ZOR člen 154, 163, 200, 200/1, 154, 163, 200, 200/1. ZOFVI člen 73, 75, 75/1, 73, 75, 75/1. ZGim člen 27, 27/1, 27/2, 27/3, 27, 27/1, 27/2, 27/3. Pravilnik o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole člen 32, 34, 34/1-4, 35, 35/1-6, 32, 34, 34/1-4, 35, 35/1-6.
negmotna škoda - povrnitev škode - osebnostna pravica - pravica do izobraževanja - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - vzgojni ukrep - izključitev iz šole - koncesija - zasebna šola
Zasebna šola lahko v pogodbi o koncesiji, ki jo sklene z državo, določi vrste vzgojnih ukrepov in način njihovega izvrševanja. Če koncesionar s tako pogodbo ne razpolaga, se lahko izrečejo le tisti ukrepi, ki jih določajo splošni predpisi, in le na način, ki ga ti urejajo. Izjava, v kateri je tožnik podpisal, da pristaja na interna pravila tožene stranke, ne izključuje protipravnosti ravnanja tožene stranke, ker slednja za sprejetje le-teh nima ustrezne pogodbene podlage, zato je tožnikovo izjavo mogoče presojati le ob ugotavljanju njegove sokrivde k nastanku škode.
Pravica do izobraževanja je osebnostna pravica, zato je v primeru njene okrnitve mogoče zahtevati denarno odškodnino.
Dne 8.11.2004 sta stranki sklenili sodno poravnavo. S sodno poravnavo zaključen spor med pravdnima strankama predstavlja pravnomočno razsojeno stvar, saj v konkretnem primeru, kot izhaja iz vsebine sodne poravnave, vsebuje razrešitev materialnopravnega spora, ki se nanaša na sporni predmet. Zato je pritožba zoper sodbo z dne 8.9.2004 brezpredmetna, pravnega interesa za odločanje o pritožbi pritožnica več nima.
V izvršilnih postopkih, uvedenih po uradni dolžnosti, gre za tako imenovane enostranske izvršilne postopke, ki imajo specifične lastnosti in ki uporabo nekaterih določil ZIZ v bistvu že pojmovno izključujejo. Bistvena značilnost takih postopkov je, da se začnejo po uradni dolžnosti in izpeljejo v celoti po uradni dolžnosti, brez sodelovanja upnika kot stranke v postopku. V tovrstnih postopkih je edina stranka dolžnik, upnika v izvršilnem procesnem smislu pa v takih postopkih ni. Tako tudi v predmetni zadevi, ko postopek teče po uradni dolžnosti, se obračun stroškov, ki ga naredi izvršitelj, ne pošlje upniku, kot to določa 38.c čl. ZIZ, ker upnika ni. O tem obračunu mora odločiti sodišče tako, kot je to storilo v predmetni zadevi.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - potrebna skrbnost - zmota
Stranka je tista, ki ima primarno pravico skleniti sodno poravnavo, zato nima nobenega pomena dejstvo, da se tožnica naroka na katerem je podpisala zapisnik o sodni poravnavi, ni udeležila skupaj s svojim pooblaščencem (odvetnikom) in je bila na naroku brez pravne pomoči svojega odvetnika. Že iz tožbenih trditev izhaja, da pri sklenitvi sodne poravnave (podpisu zapisnika o sodni poravnavi) ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu, potrebna skrbnost v prometu pa je predpostavka za razveljavitev sodne poravnave zaradi zmote.
Nova dejstva in novi dokazi so lahko razlog za obnovo postopka le ob pogoju, da jih stranka ni mogla uveljavljati v prejšnjem pravnomočno končanem postopku brez svoje krivde (2. odst. 395. člena ZPP).
nekvalitetno opravljena dela - znižanje plačila – zavrnitev računa – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – sklepčnost ugovora
Znižanje plačila je eden od možnih jamčevalnih zahtevkov, ki jih ima naročnik do prevzemnika posla (izvajalca). Znižanje pa ne more biti poljubno, temveč v razmerju med vrednostjo izvršenega dela brez napake in vrednostjo izvršenega dela z napako. Stranka, ki uveljavlja znižanje plačila, mora zato navesti vsa pravno relevantna dejstva, ki upravičujejo takšno znižanje, zlasti še glede višine znižanja (odstotka, za katerega naj se plačilo zniža), in za ugotovitev takšnih dejstev predlagati tudi dokaze. Znižanje plačila zato ne more biti kar enako še neplačanemu delu pogodbene vrednosti.
Sklepčnost ni samo materialnopravna predpostavka tožbenega zahtevka, ampak mora tudi podana tudi v vseh navedbah (ugovorih), s katerimi tožena stranka tožbenemu zahtevku nasprotuje. S temi navedbami morajo biti zajeta takšna dejstva, da iz njih izhaja pravna posledica, ki jo tožena stranka uveljavlja, ko nasprotuje tožbenemu zahtevku, saj je šele po navedbi takšnih dejstev ugovore tožene stranke mogoče preizkusiti.
prometna nesreča - odgovornost lovske družine - krivda
Tožena stranka je zanemarila stalež divjadi, saj se ni držala svojih planov pri odstrelu mladičev srnjadi, kar kaže, da plan odstrela ni v celoti izvršila, in torej ni storila vse, da ne bi prihajalo do prekomernega števila teh živali, saj je ravno na tem kraju divjad pogosto prehajala z ene strani ceste na drugo.
Odločitev, da bo tožeča stranka, zaradi negotovega izida vložene revizije iz previdnosti vložila še eno tožbo je bila popolnoma v sferi odločanja tožeče stranke. Ta je morala pri tem upoštevati tudi morebitne negativne posledice takšne odločitve, ki se sedaj prezentirajo v obliki stroškov, ki jih mora toženi stranki povrniti.
ZDSS člen 25, 27, 28, 40, 25, 27, 28, 40. ZPP člen 476, 477, 478, 476, 477, 478.
kolektivni delovni spor - postopek pomirjanja - arbitraža - sodno varstvo
Določba podjetniške kolektivne pogodbe, da lahko katerakoli stranka v primeru ustavitve postopka pomirjanja v roku 30 dni sproži postopek pred arbitražo, ne pomeni, da lahko stranka izbira med tem, ali se bo obrnila neposredno na sodišče ali pa bo sprožila postopek pred arbitražo. Možnost sodnega varstva je po določbah ZDSS zagotovljena le v primeru, če je bila izdana arbitražna odločba, ni pa dopustno direktno sodno varstvo v kolektivnem delovnem sporu zaradi izvrševanja podjetniške kolektivne pogodbe, brez predhodnega postopka pred arbitražo, če je v podjetniški kolektivni pogodbi predvidena.
pobot terjatev - vzdrževanje poslovnega prostora - obvestilo najemodajalcu - nujna dela - grozeča večja škoda
Zgolj s po toženi stranki zatrjevano "nujnostjo" popravil na objektih tožeče stranke, potrebnih zaradi posledic potresa v Posočju v aprilu 1998, v obravnavanem primeru ni izpolnjen dejanski stan iz 17. čl. ZPSPP; ta mora biti takšen, da je zaradi preprečitve nastanka večje škode na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru, potrebno takojšnje ukrepanje najemnika samega oz. takojšnja izvršitev popravila, katera zaradi svoje nujnosti ne omogoča najemniku niti obvestitve najemodajalca in niti dodelitve primernega mu roka za to, da bi on sam takšna nujna popravila izvršil. Grožnja nastanka večje škode na poslovni stavbi oz. prostoru mora biti hipna in neposredna in le takšna upravičuje najemnika k temu, da sam (takoj) izvrši popravilo.