221.

VSK sklep II Cpg 195/2005

2.2.2006

IZVRŠILNO PRAVO

VSK02272

ZIZ člen 53, 61, 61/2, 53, 61, 61/2.

obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

Glede obrestnega zahtevka je dolžnik v ugovoru navedel le, da v tem delu ne namerava plačevati obresti, saj je račune z upnikom zapiral z medsebojnimi kompenzacijami, pri katerih vedno nastane obojestranska zamuda. Ker pa taka enostranska odločitev nikakor ne more pomeniti pravno pomembnega dejstva, ki ima lahko za posledico zavrnitev tega dela zahtevka, je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da je tudi ta del dolžnikovega ugovora obrazložen in utemeljen.

 

223.

VSK sodba in sklep I Cpg 21/2006

2.2.2006

STEČAJNO PRAVO

VSK02280

ZTLR člen 33, 33. ZPPSL člen 131, 131/1, 137, 131, 131/1, 137. ZPP člen 181, 181.

nastanek pravnih posledic stečajnega postopka - izločitvena pravica - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo - posledice neprijave terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za ugotovitveno tožbo

Ker je bila tožena stranka v trenutku začetka stečajnega postopka vknjižena kot lastnik v zemljiški knjigi, lastninska pravica na nepremičnini na podlagi pravnega posla pa se pridobi šele z vpisom v javno knjigo, tožeča stranka ob začetku stečajnega postopka lastninske, s tem pa tudi izločitvene pravice ni imela.

 

225.

VSL sodba II Cp 1858/2005

1.2.2006

STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO

VSL50088

ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.

nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve - varstvo posesti

Pravica do posestnega varstva ugasne, kadar se po prepovedanem

samovoljnem posestnem ravnanju izda pravnomočna sodba, s katero je

izkazana pravica motitelja na stvari, zaradi katere on lahko zahteva

njegovi posesti ustrezno ravnanje. Zato ni pomembno, ali je v

petitorni pravdi odločeno na podlagi tožbenega zahtevka motenega ali

motitelja - torej, ali je ugotovljen obstoj ali neobstoj pravice do

posesti. Pri sporu o motenju posesti je bistvena začasnost in

provizornost posestnega varstva in njegove odločitve v smislu

preprečitve nedovoljene samovolje tretjih. Pravnomočna odločba o

pravici do posesti pa imetniku pravice zagotavlja dolgotrajnejšo

varstvo, zato taka sodna odločba imetniku stvarne pravice v vsakem

trenutku (v času pravde o motenju posesti, pred njo in po njej, na

primer v času izvršbe) omogoča postavitev smiselnega ugovornega

razloga zaradi imetništva stvarne pravice. Uporaba pravila petitorum

absorbet possessorium zato tudi ni omejena samo na motenjsko pravdo,

ampak je ta ugovor treba upoštevati tudi v postopku prisilne izvršbe

na podlagi odločbe o motenju posesti.

 

227.

VSL sklep I Cp 442/2006

1.2.2006

ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL51209

ZZK-1 člen 161, 161/2, 161/3, 201, 161, 161/2, 161/3, 201.

pomotni vpis

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče vzpostavilo takšno

zemljiškoknjižno stanje, kakšno je bilo pred začetkom tega

zemljiškoknjižnega postopka, ki ga je sodišče prve stopnje začelo po

uradni dolžnosti. V ročno vodeni zemljiški knjigi bo pri vl. št. 65,

katerega solastnik je pritožnik do 1/2-ice, na podlagi izpodbijanega

sklepa ostala vpisana tudi sporna parc. št. 1259. S tem bo sicer

vzpostavljeno takšno zemljiškoknjižno stanje, po katerem bo po eni

strani kot izključni lastnik parc. št. 1259 k.o. O.. v vl. št. 532

elektronsko vodene zemljiške knjige vpisan Viljem G., v vl. št. 65

ročno vodene zemljiške knjige pa bosta še naprej kot solastnika

vpisana K.J. Nataša in K. Damjan, vsak do 1/2-ice. Pritožnik napačno

razlaga odločitev Višjega sodišča v Ljubljani po sklepu opr. št. I Cp

2620/2005 z dne 8.6.2005, saj višje sodišče s tem sklepom ni naložilo

sodišču prve stopnje, da prizna lastnino nad sporno parcelo št. 1259

le njemu. Višje sodišče je s tem sklepom odločilo, da nepravilnosti o

lastništvu sporne parcele, do katere je prišlo zaradi pomotnega

vpisa, v tem zemljiškoknjižnem postopku brez soglasja vseh prizadetih

strank, ki v tem postopku ni bilo doseženo, ni mogoče odpraviti (2.

odst. 201. člena ZZK-1) ter da bo potrebno to nepravilnost v

zemljiški knjigi odpraviti na podlagi pravnomočne sodbe izdane v

pravdnem postopku. Takšno sodbo pa mora doseči stranka, ki meni, da

je zaradi te pomote prizadeta v svojih pravicah. S tem sklepom je

višje sodišče zato odredilo sodišču prve stopnje le, da vzpostavi

takšno zemljiškoknjižno stanje, kakršno je bilo pred začetkom tega

postopka, kar pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tudi

storilo.

 

229.

VSL sodba I Cp 5421/2005

1.2.2006

civilno procesno pravo - denacionalizacija

VSL51221

ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.

odškodnina zaradi nemožnosti uporabe vrnjene nepremičnine

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je podlaga tožbenega

zahtevka določba 2. odst. 72. člena ZDen ter da je tožena stranka

pasivno legitimirana v tej zadevi ter da je prav ona zavezanka za

plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe denacionalizirane

nepremičnine, saj je po 1. odst 51. člena ZDen zavezanec za vrnitev

te nepremičnine, v vtoževanem obdobju pa je sporno nepremičnino tudi

uporabljala. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da so

tožeče stranke upravičene terjati odškodnino za nemožnost uporabe

vrnjene nepremičnine od uveljavitve ZDen dne 7.12.1991 pa vse do

vrnitve te nepremičnine v njihovo posest ter da se ta zahtevek po

določbi 1. člena ZPP obravnava v pravdnem postopku. Določba 2. odst.

72. člena ZDen daje sicer tožečim strankam upravičenje za nazaj,

vendar pa se je o ustavnosti te določbe in njene razlage Ustavno

sodišče RS že izreklo, predvsem v odločbi U-I-22/99 z dne 2.12.1999.

Ker zahtevek po 2. odst. 72. člena ZDen ni odškodninski zahtevek,

ampak je poseben premoženjski zahtevek, velja zanj splošni petletni

zastaralni rok iz 361. člena ZOR. Sodišče prve stopnje je pravilno

presodilo, da so tožeče stranke upravičene do odmene za izgubo tiste

koristi, ki bi jo lahko dosegle, če bi v vtoževanem obdobju

nepremičnino same uporabljale oziroma upravljale, za določitev višine

te odmene pa je tudi izbralo ustrezen način. Bruto tožena najemnina,

kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi mnenja izvedenca

gradbene stroke za predmetno nepremičnino v vtoževanem obdobju,

izračunana ob upoštevanju najemnin za primerljive poslovne prostore v

bližini predmetne nepremičnine, ob odbitju stroškov vzdrževanja,

zavarovanja in upravljanja ter davka in nadomestila za uporabo

stavbnega zemljišča, tudi po presoji pritožbenega sodišča predstavlja

korist, ki bi jo tožeče stranke lahko dosegle, če bi nepremičnino v

vtoževanem obdobju same uporabljale.

 

231.

VSL sklep II Cp 530/2006

1.2.2006

OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA

VSL50999

ZZK člen 79, 79.

zaznamba spora - delitev skupnega premoženja

V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja ni pogojev

za zaznambo spora.

 

233.

VDS sodba Psp 17/2005

1.2.2006

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

VDS03717

ZPIZ člen 309, 309. ZPIZ-1 člen 187. ZDSS-1 člen 61, 62, 81, 82, 61, 62, 81, 82.

pokojninska doba - pokojninsko zavarovanje - vštetje

Tožničin mož je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja,

tožnica pa kot družinski član oz. po možu, ki je bil v delovnem

razmerju. Zato ne izpolnjuje pogojev za vštetje obdobja, ko je

delala na kmetiji, last njenega tasta oz. njenega svaka, v

pokojninsko dobo, saj ni bila lastnica, solastnica, zakupnica ali

uživalka kmetijskega zemljišča in tudi ni bila zavezanka davka od

osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Teh pogojev tudi ni

izpolnjeval njen zakonec, ki je bil zavarovan na podlagi

delovnega razmerja.

 

235.

VSL sodba in sklep I Cp 1186/2005

1.2.2006

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL50081

ZZZDR člen 51, 58, 59, 60, 51, 58, 59, 60.

skupno premoženje zakoncev - nasprotna tožba - delitev skupnega premoženja

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je odločilo, da gre pokojni

tožnikovi ženi večji delež na skupnem premoženju od 1/2 - ne da bi

toženki v zvezi s tem vložili nasprotno tožbo - odločalo brez

postavljenega zahtevka. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev

določb pravdnega postopka, na katero pazi sodišče samo na zahtevo

stranke. Kljub jasni določbi 60. člena ZZZDR, da se v pravdi določi

le delež zakoncev na skupnem premoženju kot celoti, nato pa se to

premoženje razdeli v nenpravdnem postopku po pravilih, ki veljajo za

delitev solastnine, sodna praksa ves čas omogoča, da (bivši) zakonec

z zahtevkom za ugotovitev obstoja solastninske pravice oziroma z

zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, izročitev stvari

ali z obligacijskim zahtevkom za izplačilo protivrednosti svojega

deleža na skupnem premoženju doseže delitev skupnega premoženja že v

pravdnem postopku. Praviloma sodišča to dopuščajo, če to upravičujejo

posebne okoliščine in če nasprotna stranka temu ne nasprotuje. V

primeru, ko nasprotna stranka temu nasprotuje, pa sodišče lahko

odloči le o deležu zakoncev na skupnem premoženju kot celoti. Druga

toženka je že v odgovoru na tožbo izrecno nasprotovala delitvi stvari

v pravdi, sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo in je tožnikovemu

zahtevku, naj se skupno premoženje razdeli tako, da se ugotovi že kar

solastninska pravica na posameznih stvareh, ugodilo kljub njenemu

izrecnemu nasprotovanju. Sodišče prve stopnje na ugovor druge toženke

ni odgovorilo, ker je zmotno ocenilo, da ni pravno pomemben. S tem je

zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14.

točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

 

237.

VSL sodba in sklep I Cp 1342/2005

1.2.2006

obligacijsko pravo

VSL50084

ZTLR člen 38, 38, 40, 38, 38, 40. ZOR člen 215, 219, 215, 219.

neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - prikrajšanje - dobrovernost - zastaranje - začetek teka zastaranja - izročitev stvari

Res je bil v letu 1984 na posvetovanju civilnih in gospodarskih

oddelkov Zveznega sodišča, Vrhovnega vojaškega sodišča ter vrhovnih

sodišč republik in avtonomnih pokrajin bivše SFRJ v zvezi z uporabo

219. člena ZOR in 38. člena ZTLR sprejet sklep, da se določba 219.

člena ZOR o uporabi tuje stvari v svojo korist uporablja le za tiste

primere, ko se stvar spremeni v nekaj drugega ali preneha obstajati.

Vendar pa je bila taka razlaga kasneje opuščena in sodna praksa se je

ustalila na stališču, da je tožbeni zahtevek, kot ga v obravnavanem

primeru uveljavlja tožeča stranka, obligacijski in temelji na

določbah o neupravičeni pridobitvi, konkretno 219. členu ZOR (sodba

Vrhovnega sodišča RS II Ips 593/2003 in v njej citirane številne

druge odločbe tega sodišča). Tožena stranka je z nasprotnim

podrejenim tožbenim zahtevkom zahtevala povrnitev vlaganj v

nepremičnino, tožeča stranka pa se je njenemu tožbenemu zahtevku

upirala med drugim tudi zato, ker opravljene investicije ne pomenijo

povečanja vrednosti nepremičnine in niso koristne za tožečo stranko.

Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča napačno štelo

začetek teka zastaralnega roka. Tako 215. člen ZOR kot 38. člen in

40. člen ZTLR kot relevanten trenutek določajo trenutek vrnitve

oziroma izročitve stvari lastniku. Šele tedaj ima pridobitelj tudi na

razpolago vse elemente, na podlagi katerih lahko opredeli višino

svojega zahtevka - koliko pomenijo koristni stroški povečanje

vrednosti stvari ob vrnitvi (215. člen ZOR in 4. odstavek 38. člena

ZTLR) in koliko so koristni stroški osebno koristni za lastnika (5.

odstavek 39. člena ZTLR).

 

239.

VSL sklep I Cp 568/2006

1.2.2006

nepravdno pravo

VSL51210

ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3, 37, 71, 71/1, 71/2, 73, 73/2, 76, 76/2, 31, 31/3, 33, 33/3, 37, 71, 71/1, 71/2, 73, 73/2, 76, 76/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.

pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji - bistvena kršitev določb postopka

Neupoštvanje procesnih določb ZNP, ki urejajo postopek pridržanja,

predstavlja bistveno kršitev določb nepravdnega postopka.