spor majhne vrednosti - postopek po predlogu za izvršbo
Specifičen postopek, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, terja ustrezno razlago: predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Vročilnica predstavlja javno listino, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa za takšno zatrjevanje ne zadostuje pavšalna navedba toženca v pritožbi, da podpis na vročilnici nikakor ne more biti njegov ter da bi gotovo na tožbo odgovoril, če bi jo prejel, temveč je to mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost podpisa, saj sodišče po uradni dolžnosti ne preverja pristnosti podpisa na vročilnici.
stvarna pristojnost - spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
Spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je po svoji naravi premoženjski spor v smislu določb 1. člena Zakona o pravdnem postopku.
ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
družbenik - vloga družbenika
Za presojo vprašanja, ali je družbenik imel aktivno ali pasivno vlogo v družbi, je pomembno stanje v času nastanka terjatve oz. v tem času dejansko vzpostavljena notranja razmerja med družbeniki.
V primeru sodišče zahtevo za vrnitev takse s potrebnimi podatki pošlje pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega ima sodišče svoj sedež, če je bila taksa plačana v gotovini, če pa je bila plačana v sodnih kolkih, pristojnemu davčnemu uradu, na območju katerega je stalno prebivališče oziroma sedež taksnega zavezanca. O zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad.
pravica do odgovora – vsebina odgovora – zavrnitev objave odgovora – kritika uredniške politike – žaljivost izrazov
Besedilo, ki bi ga moral objaviti toženec kot odgovorni urednik P., ne predstavlja take vsebine odgovora, kot je definirana v 42. členu ZMed. Tožničina zahteva za objavo odgovora namreč v uvodnem delu predstavlja njen komentar, mnenje, oceno uredniške politike časopisa, saj kritizira dopuščanje objave J. članka v časopisu P., kar pa glede na objavljeni J. članek, na katerega je tožnica želela odgovoriti in ki se prav v ničemer ne nanaša na uredniško politiko časopisa P., vsekakor ni zanikanje, bistveno popravljanje ali dopolnjevanje navedb o dejstvih in podatkih v (pred tem) objavljeni informaciji v smislu 2. odst. 42. člena ZMed. Kritika uredniške politike je lahko predmet samostojnega članka, ki bi bil neodvisen od tožničinega odgovora na J. članek, kateri z uredniško politiko časopisa ni polemiziral.
Ker je pritožbeno sodišče ocenilo, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pred pritožbenim sodiščem potrebno ponoviti že izvedene dokaze, je v zadevi razpisalo obravnavo, na kateri je dokaze, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, ponovilo.
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijanje sodne poravnave pa je po določbi čl. 392 ZPP možna tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače po sklenitvi dednega dogovora. S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju.
ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7. ZPP člen 187, 205, 205/1-3, 208, 187, 205, 205/1-3, 208.
subjektivna sprememba tožbe - privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto toženca - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - prenos dejavnosti samostojnega podjetnika
Pri subjektivni spremembi tožbe po 187. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče ne more samo dopustiti takšne spremembe, če ni privolitve tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto (prvotne) tožene stranke, vendar pa si učinke takšne ne-privolitve napačno razlaga; njen učinek ni v tem, da prvotna tožena stranka ni več stranka postopka, ampak pomeni le, da se postopek nadaljuje in konča s prvotno navedeno toženo stranko.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - stiki otroka s staršem - koristi otroka - spremenjene razmere
Sodišče mora poseči s predodelitvijo otrok, predvsem in hitro takrat, ko spremenjene razmere že akutno kažejo na nujnost spremembe. Ni pa se mogoče strinjati s toženko, da ukrepanje sodišča s predodelitvijo ni v nobenem primeru potrebno, ko gre za preventivno ukrepanje. Če je za v bodoče že dovolj jasno izkazano, da razmere ne bodo več ustrezale koristim otroka, tudi take okoliščine utemeljujejo poseg sodišča s spremembo odločbe o dodelitvi otrok.
V obravnavanem primeru dopis tožeče stranke, na katerega se sklicuje tožena, ne predstavlja priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe. V tem dopisu je namreč tožeča stranka toženo le obvestila o tem, zakaj zavrača njen zahtevek za plačilo zavarovalnine.
povrnitev negmotne škode - prehod terjatve ali obveznosti
Po 204. čl. ZOR preide terjatev za povrnitev negmotne škode na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali s pisnim sporazumom. Pravica do povrnitve nepremoženjske škode je osebna. Vezana je na osebo upravičenca, zato ni podedljiva.