Vročilnica predstavlja javno listino, kar pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar pa za takšno zatrjevanje ne zadostuje pavšalna navedba toženca v pritožbi, da podpis na vročilnici nikakor ne more biti njegov ter da bi gotovo na tožbo odgovoril, če bi jo prejel, temveč je to mogoče ovreči samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost podpisa, saj sodišče po uradni dolžnosti ne preverja pristnosti podpisa na vročilnici.
ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
družbenik - vloga družbenika
Za presojo vprašanja, ali je družbenik imel aktivno ali pasivno vlogo v družbi, je pomembno stanje v času nastanka terjatve oz. v tem času dejansko vzpostavljena notranja razmerja med družbeniki.
stvarna pristojnost - spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja
Spor o plačilu premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je po svoji naravi premoženjski spor v smislu določb 1. člena Zakona o pravdnem postopku.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5, 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 253, 253/1, 421, 421/2, 253, 253/1, 421, 421/2.
stiki očeta z otrokom - izvedensko mnenje
106. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) in 5. odst. citiranega člena sodišču nalaga, da pravico do stikov odvzame ali omeji, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki pa otroku niso v korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.
pravica do odgovora – vsebina odgovora – zavrnitev objave odgovora – kritika uredniške politike – žaljivost izrazov
Besedilo, ki bi ga moral objaviti toženec kot odgovorni urednik P., ne predstavlja take vsebine odgovora, kot je definirana v 42. členu ZMed. Tožničina zahteva za objavo odgovora namreč v uvodnem delu predstavlja njen komentar, mnenje, oceno uredniške politike časopisa, saj kritizira dopuščanje objave J. članka v časopisu P., kar pa glede na objavljeni J. članek, na katerega je tožnica želela odgovoriti in ki se prav v ničemer ne nanaša na uredniško politiko časopisa P., vsekakor ni zanikanje, bistveno popravljanje ali dopolnjevanje navedb o dejstvih in podatkih v (pred tem) objavljeni informaciji v smislu 2. odst. 42. člena ZMed. Kritika uredniške politike je lahko predmet samostojnega članka, ki bi bil neodvisen od tožničinega odgovora na J. članek, kateri z uredniško politiko časopisa ni polemiziral.
Ker je pritožbeno sodišče ocenilo, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja pred pritožbenim sodiščem potrebno ponoviti že izvedene dokaze, je v zadevi razpisalo obravnavo, na kateri je dokaze, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, ponovilo.
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, za izpodbijanje sodne poravnave pa je po določbi čl. 392 ZPP možna tožba na razveljavitev sodne poravnave, ki jo je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače po sklenitvi dednega dogovora. S pritožbo je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le glede trditve, da sporazuma niso sklenili vsi dediči, ali da je bil sporazum netočno povzet v sklep o dedovanju.
odpravnina - direktor - prenehanje funkcije - pripojitev družbe
Ker je tožnici funkcija direktorice družbe prenehala zaradi pripojitve te družbe k drugi družbi, ni upravičena do izplačila odpravnine, ki je bila za primer odpoklica brez utemeljenega razloga dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi.
ugovor dolžnika po izteku roka - vročitev nepravočasnega ugovora upniku - absolutna bistvena kršitev postopka
Res je sicer, da v rednem postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne velja določba 57.čl. ZIZ, povsem drugačna pa je situacija, kadar gre za ugovor po izteku roka. V takem primeru namreč mora sodišče prve stopnje, potem ko ugotovi, da je vložen ugovor pravočasen, popoln in dovoljen, tak ugovor poslati upniku v odgovor (57.čl. ZIZ) in šele nato o njem odločati.
ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7. ZPP člen 187, 205, 205/1-3, 208, 187, 205, 205/1-3, 208.
subjektivna sprememba tožbe - privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto toženca - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - prenos dejavnosti samostojnega podjetnika
Pri subjektivni spremembi tožbe po 187. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče ne more samo dopustiti takšne spremembe, če ni privolitve tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto (prvotne) tožene stranke, vendar pa si učinke takšne ne-privolitve napačno razlaga; njen učinek ni v tem, da prvotna tožena stranka ni več stranka postopka, ampak pomeni le, da se postopek nadaljuje in konča s prvotno navedeno toženo stranko.
V obravnavanem primeru dopis tožeče stranke, na katerega se sklicuje tožena, ne predstavlja priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe. V tem dopisu je namreč tožeča stranka toženo le obvestila o tem, zakaj zavrača njen zahtevek za plačilo zavarovalnine.