V obravnavanem primeru dopis tožeče stranke, na katerega se sklicuje tožena, ne predstavlja priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe. V tem dopisu je namreč tožeča stranka toženo le obvestila o tem, zakaj zavrača njen zahtevek za plačilo zavarovalnine.
pravdni postopek - sukcesija - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - razveljavitev - rok - nadaljevanje postopka
Ker je tožeča stranka (ponovno) predlagala nadaljevanje po ZSSuk prekinjenega pravdnega postopka, z odločbo Ustavnega sodišča določen 9 mesečni rok za odpravo neskladja ZPSSJAN z Ustavo pa se je neuspešno iztekel, sta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča izpolnjeni predpostavki oz. pogoja za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.
Spreminjanje obtožbe po že zaključenem dokaznem postopku v okviru zaključnih besed strank je vsekakor mogoče šteti kot nepričakovano ravnanje in je v tem smislu obramba postavljena v položaj presenečenja (še posebej, če se obdolženec zagovarja brez zagovornika). Zaključne besede so namreč namenjene predvsem analizi dokazov, ki so (že) bili izvedeni na glavni obravnavi glede na obtožbena zatrjevanja. V 2. odst. 344. čl. ZKP je zato določeno, da sme sodišče za pripravo obrambe prekiniti glavno obravnavo. To določbo je treba po oceni pritožbenega sodišča razlagati tako, da se mora v tem smislu najprej izjaviti obdolženec sam. Sodišče ne more o vprašanju prekinitve obravnave odločiti, ne da bi o tem predhodno slišalo stališče obdolženca (oz. obrambe), saj je pravica do obrambe izvorno in v prvi vrsti pravica samega obdolženca; sodišče pa šele na podlagi predstavljenih argumentov dokončno odloča o tem, katera dejanja so v tem smislu potrebna.
Ker vročitev tožbe na naslovu iz tožbe in tudi ne na sporočenem naslovu stalnega prebivališča ni uspela, se je utemeljeno postavilo vprašanje popolnosti tožbe.
222. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) določa, da lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.
214. čl. ZOR določa, da kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Sodišče na prekoračitev tožbenega zahtevka pazi le na zahtevo stranke.