101.

VSK sklep II Cpg 225/2005

16.2.2006

IZVRŠILNO PRAVO

VSK02017

ZIZ člen 55, 55/1-12, 56, 57, 58, 61, 61/3, 55, 55/1-12, 56, 57, 58, 61, 61/3. ZPP člen 339, 339/2-8, 339, 339/2-8.

ugovor dolžnika po izteku roka - vročitev nepravočasnega ugovora upniku - absolutna bistvena kršitev postopka

Res je sicer, da v rednem postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne velja določba 57.čl. ZIZ, povsem drugačna pa je situacija, kadar gre za ugovor po izteku roka. V takem primeru namreč mora sodišče prve stopnje, potem ko ugotovi, da je vložen ugovor pravočasen, popoln in dovoljen, tak ugovor poslati upniku v odgovor (57.čl. ZIZ) in šele nato o njem odločati.

 

103.

VSL sodba II Cp 2956/2005

15.2.2006

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL50080

ZVJS člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.

odškodninska odgovornost

Smučanje samo po sebi ni nevarna dejavnost, prav tako pa smučišče

samo po sebi ni nevarna stvar, zato je odgovornost upravljalcev

smučišč praviloma krivdna, objektivna pa le tedaj, kadar so podane

take posebne okoliščine (kot primeroma sodišče prve stopnje navaja

poledenelo smučišče, pri čemer je mišljena večja poledenela površina

ali celotno pobočje), zaradi katerih bi dopuščanje smučanja na njem

lahko predstavljalo nevarno dejavnost (čeprav gre tudi v takem

primeru praviloma za krivdno odgovornost, saj bi obratovanje smučišča

v takih razmerah nasprotovalo 1. odstavku 10. člena ZVJS). Nadalje pa

bi bila lahko podana objektivna odgovornost drugega toženca kot

upravljalca sedežnice, če bi prišlo do škodnega dogodka zaradi

delovanja sedežnice v njenem vplivnem območju. Dokazno breme o

obstoju ledene ploskve oziroma nevarnega mesta na progi je na strani

tožnika v okviru dokazovanja škodljivega dejstva (ne v okviru

dokazovanja krivde, saj se ta domneva - šele če bi tožeča stranka

dokazala to dejstvo, bi morala tožena stranka dokazovati, da je

ravnala kot je treba in da je škoda nastala brez njene krivde; 1.

odstavek 154. člena ZOR). Vsaka ledena ploskev na smučišču ni takšna,

da bi od upravljalca smučišča terjala ustrezno ravnanje, pač pa je to

le takšna ledena ploskev, ki zaradi svoje velikosti ali lege

predstavlja nevarno mesto na progi (3. odstavek 9. člena ZVJS) in

torej predstavlja takšen riziko za smučarja, ki ga ta v danih

časovnih in vremenskih razmerah na progi takšne težavnostne stopnje

ni mogel pričakovati in je zato izven sfere, za katero prevzema

odgovornost sam, ker se s tem športom ukvarja.

 

105.

VSL sodba I Cp 2382/2005

15.2.2006

obligacijsko pravo

VSL50082

ZOR člen 501, 501.

odgovornost za stvarne napake - garancija - rok

Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je predpostavka za

uveljavljanje zahtevkov iz garancije, uveljavitev zahtevka za

popravilo v garancijskem roku. Pri garanciji namreč ni pomembno,

koliko časa mine od tedaj, ko kupec opazi napako, do tedaj, ko

zahteva njeno odpravo (to je sicer ena od predpostavk za

uveljavljenje jamčevalnih zahtevkov), pač pa je bistveno, da kupec

zahteva popravilo v garancijskem roku. To pa so po ugotovitvah

sodišča prve stopnje vsi kupci zahtevali, saj so tudi tožbo vložili

še pred iztekom garancijskega roka. Ker odgovornost iz garancije na

eni strani ne posega v pravila o odgovornosti prodajalca (ali

izvajalca del) za napake stvari, po drugi strani pa pomeni posebno

(samostojno) zavezo prodajalca, se sodišče prve stopnje upravičeno ni

ukvarjalo z vprašanjem, kdaj so se posamezne napake pojavile in kdaj

so jih tožniki sporočili toženi stranki.

 

107.

VSL sklep III Cp 675/2006

15.2.2006

IZVRŠILNO PRAVO

VSL50814

ZIZ člen 43, 43/1, 43, 43/1.

umik predloga za izvršbo - preklic umika

Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati. Po določbi 1. odst.

43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v

celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V skladu z določbo 2.

odstavka istega člena pa v primeru umika sodišče ustavi postopek. To

pa pomeni, da predstavlja umik predloga za izvršbo neposredno čisto

procesno dispozicijo upnika, ki konstitutivno sproži procesni učinek,

ne da bi sodišče poseglo s svojo sodno odločbo med pravdno dejanje

stranke in takšen procesnopravni učinek. Takšno procesno dejanje s

takojšnjim učinkom pa je lahko le nepreklicljivo (glej o tem razloge

sklepa VS RS opr.štev. II Ips 327/98 - objavljeno v sodni

računalniški bazi - SOVS). Tako tudi upnik v izvršilnem postopku ne

more več preprečiti procesnega učinka - to je ustavitve izvršilnega

postopka - čim je njegova izjava o umiku prispela na sodišče.

Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka je namreč ob povedanem le

nujna in avtomatična posledica upnikovega dejanja.

 

109.

VSL sklep I Cp 325/2006

15.2.2006

civilno procesno pravo

VSL51242

ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. SPZ člen 32, 32.

motenje posesti - rok za vložitev tožbe

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožeča stranka

tožbo v tej zadevi vložila prepozno oziroma po izteku 30-dnevnega

roka iz 32. člena SPZ. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o

ugotovitvah sodišča prve stopnje o tem, da je toženec vrata mizarske

delavnice, ki vodijo na dvorišče, v pritličju hiše .., Bled, zaprl

že dne 3.12.2002. Tožnik pa s pritožbo tudi ni uspel izpodbiti

ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je toženec požarna vrata,

ki iz mizarske delavnice vodijo v tožnikovo stanovanje, zapahnil že

konec januarja oziroma v začetku februarja 2003. Tožnikova tožba bi

bila namreč pravočasna, če bi izkazal, da je bilo motenje storjeno

šele po 10.2.2003 oziroma da je šele tedaj za motenje in za storilca

zvedel. Ker to obdobje tudi po presoji pritožbenega sodišča, ne sodi

več v začetek februarja 2003, je bila tožba, ki je bila vložena dne

13.3.2003, vložena po izteku 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ.

 

111.

VSL sodba I Cp 673/2006

15.2.2006

DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSL51239

ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.

pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza - neizpolnitev pogodbe

Sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da tožnica - dedinja, ki je v

tej pravdi le prevzela oziroma zgolj vstopila v položaj svoje pravne

prednice - preživljanke, ne more s tožbo uveljavljati drugačno voljo,

kot pa jo je za časa življenja izkazala pokojna pravna prednica, ki

se je zadovoljila z načinom izpolnitve pogodbe, ki ga je nudil

toženec v skladu z njeno voljo oziroma v okviru njenih potreb in

zahtev, in tudi varstva svojega položaja z razvezo pomanjkljivo

izpolnjevane pogodbe ni niti omenjala in še manj zahtevala.

 

113.

VSL sodba I Cp 2307/2005

15.2.2006

pogodbeno pravo

VSL50099

ZOR člen 262, 1052, 1054, 262, 1052, 1054.

pogodba o tekočem računu - izdaja nekritega čeka - odškodninska odgovornost dolžnika zaradi kršitve pogodbe - vzročna zveza

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo, da bi toženka

morala - če je menila, da je tožeča stranka v letu 1989 kršila

pogodbo, takoj uresničiti pravico odstopa od pogodbe. Tega pa ni

storila, ampak je šele po več kot letu dni, potem ko je bil - z za

toženko prejetimi zneski na tekočem računu - negativni saldo iz leta

1989 že pokrit, zavestno prekoračila dovoljeno negativno stanje. Tako

je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da negativno stanje iz leta

1991 ni v vzročni zvezi z negativnim stanjem iz leta 1989 in

da se zato s tem ugovorom toženka ne more razbremeniti

odgovornosti za kršitev pogodbe.

 

115.

VSL sklep I Cp 182/2006

15.2.2006

civilno procesno pravo

VSL50655

ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.

oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba

Tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne

takse za odgovor na tožbo, saj je lahko po določbi 5. odst. 168.

člena ZPP pravna oseba lahko oproščena plačila sodne takse le za

vloge, ki so navedene v 105.a členu ZPP, med temi pa ni odgovora na

tožbo. Tudi po določbi 13. člena ZST pravne osebe ni mogoče oprostiti

plačila sodnih taks, saj je iz besedila te določbe mogoče razbrati,

da se nanaša le na fizične osebe.

 

117.

VSK sodba in sklep Kp 360/2005

15.2.2006

kazensko procesno pravo

VSK0001897

KZ člen 215, 215/1, 221, 221/2, 215, 215/1, 221, 221/2. ZKP člen 343, 344, 344/1, 344/2, 343, 344, 344/1, 344/2.

zatajitev - prikrivanje - sprememba obtožbe - pravica do obrambe - obteževalne okoliščine

Spreminjanje obtožbe po že zaključenem dokaznem postopku v okviru zaključnih besed strank je vsekakor mogoče šteti kot nepričakovano ravnanje in je v tem smislu obramba postavljena v položaj presenečenja (še posebej, če se obdolženec zagovarja brez zagovornika). Zaključne besede so namreč namenjene predvsem analizi dokazov, ki so (že) bili izvedeni na glavni obravnavi glede na obtožbena zatrjevanja. V 2. odst. 344. čl. ZKP je zato določeno, da sme sodišče za pripravo obrambe prekiniti glavno obravnavo. To določbo je treba po oceni pritožbenega sodišča razlagati tako, da se mora v tem smislu najprej izjaviti obdolženec sam. Sodišče ne more o vprašanju prekinitve obravnave odločiti, ne da bi o tem predhodno slišalo stališče obdolženca (oz. obrambe), saj je pravica do obrambe izvorno in v prvi vrsti pravica samega obdolženca; sodišče pa šele na podlagi predstavljenih argumentov dokončno odloča o tem, katera dejanja so v tem smislu potrebna.

 

119.

VSK sodba in sklep I Cp 1124/2004

14.2.2006

CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO

VSK02573

ZOR člen 156, 156. ZPP člen 191, 191/1, 191/2, 191, 191/1, 191/2.

nov tožnik - privoljenje tožene stranke - večja škodna nevarnost

Do konca glavne obravnave se ob pogojih iz 1. odst. 191. čl. ZPP lahko tožniku pridruži nov tožnik (2. odst. 191. čl. ZPP). Tožnica se je tožniku tako do konca glavne obravnave pridružila, in privoljenje toženca ni potrebno. Nov tožnik (tožnica) je vložila svoj tožbeni predlog, le pravdo je morala sprejeti v tistem stanju, v katerem je bila, ko je vstopila vanjo.

Pojem večje škodne nevarnosti je pravni standard, nevarnost škode mora biti konkretna oziroma že nastaja.