kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila - uradna oseba - učitelj - uradna listina - zapisnik o zaključnem izpitu
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, pravilno tolmačilo, da ima učitelj lahko lastnost uradne osebe le v določenih primerih, ko npr. izdaja spričevala,
diplome in morebitne druge uradne listine, pri čemer velja takšen status le v zvezi s temi delovnimi dolžnostmi (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 146/98). Prvostopenjsko sodišče
je pravilno ugotovilo, da je bila obtoženka članica izpitne komisije, da je pripravljala predloge nalog in vprašanj za zaključni izpit ter da je dijakom za posebno plačilo nudila inštrukcije za slovenski
jezik. Vendar je prvostopenjsko sodišče ob upoštevanju določb podzakonskih aktov, ki urejajo potek zaključnih izpitov (9. in 10. stran izpodbijane sodbe) ter ob upoštevanju navedene sodbe Vrhovnega sodišča RS, pravilno zaključilo, da obtoženka ni imela statusa uradne osebe.
pravdni postopek - sukcesija - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - razveljavitev - rok - nadaljevanje postopka
Ker je tožeča stranka (ponovno) predlagala nadaljevanje po ZSSuk prekinjenega pravdnega postopka, z odločbo Ustavnega sodišča določen 9 mesečni rok za odpravo neskladja ZPSSJAN z Ustavo pa se je neuspešno iztekel, sta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča izpolnjeni predpostavki oz. pogoja za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.
Spreminjanje obtožbe po že zaključenem dokaznem postopku v okviru zaključnih besed strank je vsekakor mogoče šteti kot nepričakovano ravnanje in je v tem smislu obramba postavljena v položaj presenečenja (še posebej, če se obdolženec zagovarja brez zagovornika). Zaključne besede so namreč namenjene predvsem analizi dokazov, ki so (že) bili izvedeni na glavni obravnavi glede na obtožbena zatrjevanja. V 2. odst. 344. čl. ZKP je zato določeno, da sme sodišče za pripravo obrambe prekiniti glavno obravnavo. To določbo je treba po oceni pritožbenega sodišča razlagati tako, da se mora v tem smislu najprej izjaviti obdolženec sam. Sodišče ne more o vprašanju prekinitve obravnave odločiti, ne da bi o tem predhodno slišalo stališče obdolženca (oz. obrambe), saj je pravica do obrambe izvorno in v prvi vrsti pravica samega obdolženca; sodišče pa šele na podlagi predstavljenih argumentov dokončno odloča o tem, katera dejanja so v tem smislu potrebna.
Zahtevek glede neveljavnosti (ničnosti) pogodbe je treba namreč uveljaviti proti vsem pogodbenim strankam. Odločitev o ničnosti postane namreč pravnomočna. Z učinkom pravnomočnosti pa ni mogoče odločiti o ničnosti pogodbe samo zoper eno pogodbeno stranko, zoper drugo pogodbeno stranko pa ne. Odločitev je lahko samo enotna za obe stranki, kar pomeni, da gre za nujno in enotno sosporništvo
URS člen 22, 22. ZPP člen 339, 339/2-8, 339, 339/2-8.
izvedba dokazov - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje predlaganih dokazov, zlasti relevantnega listinskega dokaza ni izvedlo in v obrazložitvi sodbe ni navedlo nobenih razlogov, zakaj tega dokaza ni izvedlo, kljub temu pa JE zaključilo, da toženec svojih trditev ni dokazal, in na podlagi tega zaključka razsodilo.
Po 4. točki 318. člena ZPP ni pogojev za izdajo zamudne sodbe le tedaj, ko so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, sodišče pa dokazov ne izvaja, saj, kot je bilo zgoraj navedeno, sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanja ni treba ugotavljati, temveč kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.