V obravnavanem primeru dopis tožeče stranke, na katerega se sklicuje tožena, ne predstavlja priporočenega pisma zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ki bi imelo za posledico prenehanje zavarovalne pogodbe. V tem dopisu je namreč tožeča stranka toženo le obvestila o tem, zakaj zavrača njen zahtevek za plačilo zavarovalnine.
pravdni postopek - sukcesija - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - razveljavitev - rok - nadaljevanje postopka
Ker je tožeča stranka (ponovno) predlagala nadaljevanje po ZSSuk prekinjenega pravdnega postopka, z odločbo Ustavnega sodišča določen 9 mesečni rok za odpravo neskladja ZPSSJAN z Ustavo pa se je neuspešno iztekel, sta na podlagi odločbe Ustavnega sodišča izpolnjeni predpostavki oz. pogoja za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka.
Spreminjanje obtožbe po že zaključenem dokaznem postopku v okviru zaključnih besed strank je vsekakor mogoče šteti kot nepričakovano ravnanje in je v tem smislu obramba postavljena v položaj presenečenja (še posebej, če se obdolženec zagovarja brez zagovornika). Zaključne besede so namreč namenjene predvsem analizi dokazov, ki so (že) bili izvedeni na glavni obravnavi glede na obtožbena zatrjevanja. V 2. odst. 344. čl. ZKP je zato določeno, da sme sodišče za pripravo obrambe prekiniti glavno obravnavo. To določbo je treba po oceni pritožbenega sodišča razlagati tako, da se mora v tem smislu najprej izjaviti obdolženec sam. Sodišče ne more o vprašanju prekinitve obravnave odločiti, ne da bi o tem predhodno slišalo stališče obdolženca (oz. obrambe), saj je pravica do obrambe izvorno in v prvi vrsti pravica samega obdolženca; sodišče pa šele na podlagi predstavljenih argumentov dokončno odloča o tem, katera dejanja so v tem smislu potrebna.
Če so dogovorjene večje obresti od dovoljenih, velja največja mera dovoljenih obresti. To velja tudi v primeru, ko dolžnik s plačilom pogodbenih obresti privolili v nedopustnost, kot je obravnavani primer.
poklicna bolezen - bodoča škoda - višina odškodnine - tek zamudnih obresti
Ima poklicno bolezen - plake parietalne plevre, zaradi katerih pa bolečin nima, niti zmanjšanja zmogljivosti in težkega dihanja, le kašelj, kar tožniku nedvomno povzroča določena neugodja.
Pri ugotovitvenih tožbah je potrebno s procesnega kot tudi z materialnopravnega vidika dognati ali je na tožnikovi strani podana pravna korist od tega, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oz. če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe (2. odst. 181. čl. ZPP). Terja se torej interes, ki je pravno utemeljen oz. drugače povedano, tožnik mora izkazati, da bi z uspehom v takšni pravdi, odprl možnost, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon; tega pa tožnik ni izkazal.