odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Razen bistvene vsebine delovnega mesta, kot izhaja iz akta o sistemizaciji delovnih mest in opredelitve v delavčevi pogodbi o zaposlitvi, je za presojo pričakovanih delovnih rezultatov v zvezi z ugotavljanjem delavčevih sposobnosti za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi bistveno, da je delavec dejansko seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji, ne glede na to, ali je šlo za pisno ali ustno seznanitev.
Po določbi tretjega odstavka 39. člena ZPIZ-1 se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo plače, nadomestila plače oziroma zavarovalne osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine. Ob nedvomnem (in nespornem) dejstvu, da je tožnik pravico do pokojnine uveljavljal v letu 2011, je sodišče pri odmeri pokojnine pravilno upoštevalo tudi plače oziroma pokojninske osnove za leto 2010.
ZPomK-1 člen 28, 57, 58. ZUP člen 214, 214/1, 217, 217/1. ZJN-1 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopek - kontradiktornost – preiskava - pravica do obrambe - dokazovanje – dokazi - omejevalni sporazum – dogovor ponudnikov v postopku javnega naročanja
Kontradiktornost postopka je po določbi 19. člena ZPOmK-1 zagotovljena tako, da se odločba Agencije ne sme opirati na dejstva in dokaze, glede katerih podjetju, proti kateremu se vodi postopek, in priglasitelju, ni bila dana možnost, da se o njih izjavita. Dejstva in dokazi so bili tožniku predstavljeni v Povzetku relevantnih dejstev. V skladu z določbo četrtega odstavka 36. člena ZPOmK-1 se je lahko in se tudi je izrekel o predstavljenih dejstvih in dokazih. Kontradiktornost postopka zato ni bila okrnjena.
V upravnem postopku se po določbi drugega odstavka 164. člena ZUP uporabi kot dokaz vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedence in oglede. Zakon ne dela nobenih razlik med dokazi, ki jih po uradni dolžnosti pridobi organ, in med tistimi, ki jih organu ponudijo stranke postopka.
Po določbi tretjega odstavka 44. člena ZJN-2 je gospodarskim subjektom omogočeno, da se, kadar je to primerno, za posamezno naročilo sklicujejo na kapacitete drugih gospodarskih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V takem primeru morajo naročniku predložiti dokazilo, da bodo imeli zaradi tega na voljo sredstva, potrebna za izvedbo naročila. Kot dokazilo lahko na primer šteje pisni dogovor teh subjektov, sklenjen za ta namen. Pri posameznem razpisu se potencialni ponudniki torej lahko dogovorijo za skupen nastop.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožniku je bilo v skladu z določbo tretjega odstavka 111. člena ZDR za čas trajanja postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi prepovedano opravljati delo, zato tožena stranka ni imela razloga, da mu je za ta čas iskala drugo zaposlitev. Zatrjevanje tožene stranke, da je tako možnost iskala, pa ne dokazuje, da nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče. Ravno nasprotno. Potrjuje dokazno oceno sodišča prve in druge stopnje, da zakonski pogoj za zakonitost izredne odpovedi iz prvega odstavka 110. člena ZDR ni dokazan.
štipendija - pravica do Zoisove štipendije - prenehanje pravice do štipendije - mirovanje pravice do štipendije
Dejstvo, da je bilo tožnici plačilo štipendije priznano šele po izteku študijskega leta 2008/2009, ni vplivalo na tožničino obveznost, da prvi letnik študija uspešno zaključi, če je hotela pravico do Zoisove štipendije obdržati tudi za naprej. Prav tako na izgubo pravice do štipendije ne vpliva dejstvo, da je bila tožnici sama pravica do štipendije s sodno odločbo in izvedbeno odločbo javnega sklada priznana šele v letu 2010, saj je bilo o priznanju pravice odločeno zgolj na podlagi dejstev, ki so obstajala, ob podaji tožničine vloge za štipendijo v letu 2008, za ohranitev štipendije po zaključku vsakega študijskega leta pa je morala tožnica izpolniti sprotne pogoje, ki jih je zahteval ZŠtip, med drugim tudi pogoj uspešnega zaključka študijskega leta.
invalidska pokojnina - datum nastanka invalidnosti - datum pridobitve pravic - dokončnost in pravnomočnost odločbe - ugotovitev invalidnosti za nazaj - gostota zavarovalne dobe
Tudi ob v sodnem postopku ugotovljenem drugačnem dejanskem stanju glede nastanka invalidnosti, kot je bil podlaga za zavrnitev zahtevka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja tožniku s pravnomočnima odločbama z dne 5. 11. 1999 in 5. 10. 2007, tudi datuma nastanka invalidnosti I. kategorije kot dejanskega in pravnega statusa ni mogoče ugotoviti pred datumom pravnomočnosti zadnje odločbe, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, med temi tudi pravica do invalidske pokojnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrnjeno dokazno breme
Ob ugotovitvah, da je tožena stranka kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v odpovedi navedla, da je tožnik naklepno huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je pri vračilu pekovskih izdelkov zamenjal (še uporabne) izdelke s starimi (zaradi plesnivosti neuporabnimi) in si zamenjane izdelke prilastil na škodo tožene stranke, in ob ugotovitvah, da so bili sporni pekovski izdelki pripravljeni za vrnitev v prodajalni Z., da so bili tako pripravljeni v prodajalni nekaj časa (tudi v času dela čistilke v večernih urah po zaprtju prodajalne) brez neposrednega nadzora, da so bili nekaj časa brez neposrednega nadzora tudi po razložitvi s tožnikovega kamiona v skladišču tožene stranke in da je šlo za plesnivost le nekaj komadov kruha med drugim vrnjenim kruhom, je sodišče glede na določbe o dokaznem bremenu utemeljeno presodilo, da ni dokazano, da je tožnik v odpovedi očitano kršitev storil. Ob gornjih ugotovitvah ni bila izključena odgovornost drugih oseb za to, da so se med vrnjenim kruhom nahajali tudi komadi plesnivega kruha, kar omogoča presojo, da tožena stranka ni dokazala obstoja v izredni odpovedi tožniku očitanega ravnanja v smislu določb drugega odstavka 82. člena ZDR.
V obravnavanem primeru je ravnanje tožencev mogoče šteti za škodljivo ravnanje, ki bi lahko škodovalo poslovnim interesom tožeče stranke v smislu 35. člena ZDR, čeprav ugotovitev o tem, da so toženci opravljali konkretna dela in sklepali posle, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke (prvi odstavek 37. člena ZDR), ni. Vendar že sama ustanovitev konkurenčnega podjetja za tožečo stranko lahko pomeni konkurenco v smislu 37. člena ZDR, glede na to, da gre za dejavnost, s katero se na trgu ukvarja malo gospodarskih subjektov in so za opravljanje dejavnosti predpisani posebni, strožji pogoji.
Bistveno za odločitev je, da je trditvena podlaga tožeče stranke glede nastanka škode pomanjkljiva in presplošna in samo navedba oziroma ocena tožeče stranke, da ji je škoda nastala, ne zadošča. Tožeča stranka pa ni navedla ničesar v utemeljitev zaključka, da ji je škoda res nastala v zatrjevani višini. Glede na revizijske navedbe tudi revizijsko sodišče poudarja, da zaradi načela o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena manjkajoče trditvene podlage ne more nadomestiti izvedba dokazov (zaslišanje direktorja), ali postavitev izvedenca ustrezne stroke, ki bi pregledal poslovanje družbe tožencev in družb, ki naj bi prešle k novoustanovljeni družbi tožencev in na podlagi tega izračunal višino škode. V tem primeru bi šlo, kot je že pojasnilo sodišče druge stopnje, za t.i. (nedovoljen) dokaz informativne narave. Novejši pogledi sicer zagovarjajo izjemo od načelne prepovedi informativnih dokazov, predvsem tedaj, ko stranka ne more poznati dejstev, ki jih sicer mora zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. Vendar pa za takšno situacijo v obravnavanem primeru ne gre. Iz navedb tožeče stranke namreč ne izhaja, da bi bila dejstva v zvezi z nastalo škodo in njeno višino zunaj njenega zaznavnega območja, tako da teh dejstev ni poznala ali jih ni mogla spoznati.
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-4. ZZRZI člen 40, 40/6. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZPP člen 212, 214, 214/2, 215.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - ustrezna zaposlitev - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - preostala delovna zmožnost - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – mnenje komisije - dokazno breme – priznanje dejstev
Tožnica resda ni izrecno navedla, da ima preostalo delovno zmožnost za delovna mesta, za katera je revident navajal, da jih ima prosta, vendar že iz same vsebine njenega zahtevka za vrnitev na delo izhaja, da se šteje za sposobno opravljanja dela na teh delovnih mestih. Nasprotja med interesoma strank sploh ne bi bilo, če bi tožnica menila, da ni sposobna opravljati dela na prostih delovnih mestih.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - sklenitev pogodbe o zaposlitvi – sprememba pogodbe o zaposlitvi – pogodbena volja strank
Iz listine z dne 29. 8. 2011 izhaja, da gre za pisni predlog pogodbe o zaposlitvi in ne za samo pogodbo o zaposlitvi. Kakor utemeljeno navaja tožena stranka, sta nižji sodišči protispisno ugotovili, da sta stranki dne 29. 8. 2011 podpisali pogodbo o zaposlitvi.
Ob ugotovitvi, da iz same listine z dne 29. 8. 2011 izhaja, da ne gre za pogodbo o zaposlitvi, ampak zgolj za pisni predlog take pogodbe, je treba odgovoriti na vprašanje, katera od pogodb z dne 1. 9. 2011 in 9. 2. 2012 je bila med strankama zadnje veljavno sklenjena. Bistveno je soglasje volj strank. Če sta se stranki v konkretnem primeru dogovorili za spremembo pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 9. 2011, ki je nedvomno bila sklenjena, saj se je izvajala, je nepomembno, kje, na katerem mestu sta podpisali pogodbo z dne 9. 2. 2012.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - zagovor – pravica do zagovora - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Že samo dejstvo, da je tožnik grozil nadrejenemu oziroma njegovi družini zato, ker ni bil zadovoljen z odreditvijo delovnih nalog, utemeljuje zaključek, da je odpovedni razlog podan.
Iz zdravniških potrdil res izhaja, da se tožnik zagovora ni sposoben udeležiti, vendar pa to ni razlog, zaradi katerega bi bila tožena stranka dolžna datum zagovora za vsako ceno in v nedogled prestavljati. Namen zakonske zahteve po zagovoru ni dokazovanje utemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventualno pojasni svoja ravnanja.
Določba 158. člen Ustave RS opredeljuje (postopkovni) institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti na račun (objektivne) pravičnosti sanira pravno zmotne interpretacije in postopkovne napake državnih institucij. Navedena trenutno veljavna postopkovna zakonodaja ne dovoljuje drugačne odločitve v obravnavani zadevi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – meje revizijskega preizkusa
Sodišče druge stopnje se je pri odgovoru na pritožbene navedbe sklicevalo na obrazložitev dokazne ocene sodišča prve stopnje in se z njo v celoti strinjalo, hkrati pa je navedlo še dodatne argumente za pravilnost dokazne ocene. Samo zato, ker ni izrecno odgovorilo na navedbe, ki niso odločilnega pomena, še ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Revizijsko sodišče pa ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodb sodišč prve in druge stopnje, pa tudi ne, ali je dejansko stanje ugotovljeno pravilno in v celoti, saj so za revizijsko sodišče dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe obvezna podlaga za odločanje.
ZMEPIZ člen 23, 46, 47, 48, 49. ZPIZ-1 člen 25, 34.
lastnost zavarovanca – status zavarovanca - sprememba podlage za zavarovanje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje - naknadno priznanje pravice do delne invalidske pokojnine
S pravnomočno sodbo sodišča o priznanju delne invalidske pokojnine tožnici konec leta 2011 za nazaj ni odpadla tudi pravna podlaga za prostovoljno zavarovanje za razliko do polnega delovnega časa v skladu z zadnjo alinejo prvega odstavka 34. člena ZPIZ-1. ZMEPIZ na podlagi pravilno vložene prijave in na tej podlagi pridobljenega statusa zavarovanca ne omogoča ponovnega ugotavljanja obstoja zavarovalnega razmerja in lastnosti zavarovanca - kot če prijava sploh ne bila vložena. Za nazaj tudi ni mogoče ugotoviti in priznati, da je bil zavarovanec, ki je sicer izpolnjeval vse pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje na podlagi, ki je bila podana, prijavljen v nasprotju z določbo 25. člena ZPIZ-1 in iz tega razloga zahtevati spremembo podlage za zavarovanje.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 135. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta okoordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti člen 22. ZPacP člen 40.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - zasebno potovanje - pridobitev drugega mnenja v tujini - nujne zdravstvene storitve
Potovanje tožnika v Avstrijo le z namenom pridobitve drugega zdravniškega mnenja - diagnoze je šteti kot zasebno potovanje v tujino. Ker je bila šele ob postavitvi postavitvi diagnoze v tuji bolnišnici jasno ugotovljena tudi potreba po takojšnjem nujnem zdravljenju, to za povrnitev stroškov ni zahtevalo predhodne napotitve oziroma predhodne izvedbe postopka v skladu s 135. členom Pravil.
ZPacP ali drugi predpisi tožnika ne omejujejo pri iskanju drugega mnenja - diagnoze v tujini na lastne stroške.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če je tožnica menila, da ugotovitve revizije predstavljajo nov obnovitveni razlog, bi to lahko uveljavljala s predlogom za obnovo postopka. Ker pa je vložila novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za njeno zavrženje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
ZPIZ-1 člen 8, 15, 15/1, 18, 18/1. ZMEPIZ člen 45, 45/2, 48, 49.
status zavarovanca – lastnost zavarovanca – samozaposlena oseba - ugotavljanje za nazaj - izključitev iz zavarovanja
Obvezno zavarovanje torej res nastane po zakonu že z obstojem pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje (drugi odstavke 45. člena ZMEPIZ), kar pa ne preprečuje zavarovancu, da v postopku, ki ga tožena stranka za ugotavljanje lastnosti zavarovanca začne in vodi po uradni dolžnosti, ne bi uveljavljal, da njegovo zavarovanje iz razlogov po 18. členu ZPIZ-1 sploh ni bilo obvezno.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - ugotovitev razloga za odpoved – kršitev z znaki kaznivega dejanja - zagovor - pravica do zagovora
Glede na tožnikovo opravičilo in predlog za preložitev zagovora za nedoločen čas ter glede na kratek rok, ki ga je imela tožena stranka na voljo za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od nje ni bilo mogoče pričakovati, da datum zagovora prestavi, oziroma da tožniku zagovor omogoči.
Pravočasnost podane odpovedi ni odvisna od tega, kdaj se delodajalec z gotovostjo seznani z razlogi zanjo. Seznanjen pa mora biti z vsemi elementi, ki opravičujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Fizični obračun učitelja z učencem pomeni kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ne glede na morebiten subjektiven občutek učitelja o ogroženosti za svoje zdravje.
Določba 158. člena Ustave RS opredeljuje (postopkovni) institut pravnomočnosti, ki ravno zaradi pravne varnosti na račun (objektivne) pravičnosti sanira pravno zmotne interpretacije in postopkovne napake državnih institucij pri odločanju. Navedena trenutno veljavna postopkovna zakonodaja pa ne dovoljuje drugačne odločitve v obravnavani zadevi.
Materialno dokazno breme (obveznost po posojilni pogodbi) ves čas spora nosi tožnik, medtem ko se procesno dokazno breme (strankina dolžnost predlagati dokaz) med dokaznim postopkom med pravdnima strankama premešča.
Ugotavljanje dejstev in
dokazna
ocena
spadata v področje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega presoja je v reviziji izrecno izključena (tretji odstavek 370. člena ZPP).