Zatrjevane kršitve procesnega in materialnega prava ne morejo biti predmet presoje v postopku, sproženem po predlogu za izločitev sodnic, pač pa so ta za odločitev v sporu vsebinska vprašanja pridržana za postopek o glavni stvari.
V izjavah po 73. členu ZPP sta sodnici toženčeve navedbe označili za žaljive in neresnične, kar pa toženec napačno razlaga, da sta sodnici užaljeni, do njega negativno čustveno naravnani in nista pripravljeni na kritiko. Gre za njun odgovor na očitke o političnem odločanju in obračunu z njim kot stranko, ki ni (nov) razlog za izločitev sodnika.
gradbeno dovoljenje - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - navedba revizijskih razlogov - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Samo z navedbo revizijskih razlogov in njihovo obrazložitvijo brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjeno.
Zgolj navedba, da ima izpodbijana odločitev za revidenta zelo hude posledice, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
ZPP člen 385, 385/4, 387, 387/1, 392, 393. OZ člen 1051, 1051/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev premoženjske škode - odškodnina - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodišča
Na podlagi tožbe strank za razveljavitev sodne poravnave je mogoče sodno poravnavo ali njen posamezen neodvisen del razveljaviti (392. člen in 393. člen ZPP), na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ugotoviti njeno ničnost, ni pa mogoče z izpodbijanjem sodne poravnave doseči njene spremembe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0016672
ZDen člen 67, 67/1, 74, 74/1. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 416, 416/2.
denacionalizacija – napaka v denacionalizacijskem postopku – odgovornost države – oblika vrnitve denacionaliziranega premoženja - škoda zaradi vrnitve premoženja v obveznicah – vrnitev premoženja v naravi - plačilo odškodnine - skupnost dedičev - pravno nedeljiva terjatev
V primeru, ko je bilo premoženje z odločbo o denacionalizaciji vrnjeno pokojni denacionalizacijski upravičenki, so dediči do razdelitve denacionaliziranega premoženja mednje tudi v odnosu do odškodninske terjatve, izvirajoče iz škode zaradi oblike vrnjenega premoženja, v skupnosti dedičev.
KZ člen 126, 126/13-2, 254, 254/1. KZ-1 člen 7, 7/2, 99, 99/9, 249, 249/1.
kršitev kazenskega zakona - časovna veljavnost – uporaba milejšega zakona - zatajitev finančnih obveznosti – večja premoženjska korist - davčna zatajitev - velika premoženjska korist
Kazenski zakonik (KZ), ki je veljal v času storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti, je določal kot enega od zakonskih znakov pridobitev večje premoženjske koristi, v času sojenja pa je veljal že spremenjeni Kazenski zakonik (KZ-1), s katerim je bilo spremenjeno poimenovanje obravnavanega kaznivega dejanja v davčno zatajitev ter kot element tega kaznivega dejanja določena velika premoženjska korist.
ZPP člen 13, 183, 183/1, 183/1-1, 183/1-3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 77, 78, 99.
predlog za dopustitev revizije - vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba - ureditev meje - predhodno vprašanje - nasprotna tožba - ureditev meje v sodnem postopku - pravnomočnost - res iudicata - sodna poravnava - sodna poravnava o meji - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - mejni spor - priposestvovanje - vezanost sodišča na pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče (primerjaj II Ips 64/2006, II Ips 193/1995, II Ips 568/2000), da je sodišče pri negatorni tožbi vezano na pravnomočno določitev meje v sodnem postopku (tudi če je bila sklenjena sodna poravnava), saj je potek meje predhodno vprašanje, in da gre pri mejnih sporih, ki so v teku pred sodiščem, v bistvu za spore o lastninski pravici. Na podlagi navedenega v primeru, kot je konkretni, ni dovoljeno ponovno odločanje o lastninski pravici (res iudicata), zato je izpodbijana odločitev pravilna, postavljena vprašanja pa se pokažejo kot nepomembna, saj tudi če toženčeva nasprotna tožba predstavlja prehodno vprašanje, je bilo to vprašanje že pravnomočno rešeno s sodno poravnavo o določitvi meje, sodišče pa je na pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju vezano.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016986
ZPP člen 95, 95/2, 212, 339, 339/2.
dovoljenost revizije - zastopanje - poslovna sposobnost stranke odvzem poslovne sposobnosti - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev revizije - začasni skrbnik - denacionalizacija - odškodnina za nacionalizirano nepremičnino - ničnost odločbe o nacionalizaciji - nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi - pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - ugovor aktivne legitimacije - trditveno breme - pomanjkljiva tditvena podlaga
Glede na zgolj splošno tožničino trditev, da ji kot pravni naslednici pripada pravica zahtevati odškodnino za nepremičnine, ki so bile odvzete njeni prednici, je tožena stranka smela tudi le na splošno ugovarjati aktivno legitimacijo. Kakšnega konkretnejšega ugovora tožena stranka niti ni mogla dati. Zaradi pomanjkljive trditvene podlage ni bilo treba izvajati dokazov.
denacionalizacija - dovoljena revizija - odločba o razlastitvi - čas podržavljenja
Na podlagi drugega odstavka 8. člena ZDen je z izrazom podržavljeno premoženje mišljeno premoženje (premične in nepremične stvari in podjetja oziroma kapitalski deleži osebnih ali kapitalskih družb,) ne glede na to, ali je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Iz navedene določbe ZDen tudi po presoji Vrhovnega sodišča jasno izhaja, da je pogoj za denacionalizacijo, da je podržavljeno premoženje prešlo v last ene izmed takratnih oblik javne lastnine, ne pa tudi s ?sekvestracijo? iz leta 1946, kot je to bilo v obravnavanem primeru, na podlagi katere pa podržavljeno podjetje oziroma premičnine še niso prešle v eno izmed navedenih lastninskih oblik podržavljenega premoženja.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – opustitev zdravstvene pomoči – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona se vedno nanaša na izrek izpodbijane sodbe, nikoli na obrazložitev. Obramba ne zatrjuje, da opis dejanja v izreku sodbe ne vsebuje konkretizacije abstraktnih kazenskopravnih pojmov iz zakonskega opisa kaznivega dejanja, ampak se ne strinja s presojo ugotovljenih dejstev.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSS člen 42, 43. ZS člen 4, 4/4. URS člen 133.
dovoljenost revizije - nezdružljivost sodelovanja sodnika v komisiji politične stranke s sodniško funkcijo - obvestilo predsednika sodišča o delu poleg sodniške službe - obvestilo pred sprejemom dela - predlog za izločitev iz odločanja v konkretni zadevi - predlog predsednika sodišča, da sodni svet odloči o nezdružljivosti - pomembno pravno vprašanje - jasen odgovor na vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odgovor nanj namreč jasno izhaja iz določb 42. in 43. člena ZSS, na katere je oprta odločitev tožene stranke, in posebna razlaga navedenih določb za odločitev v tej stvari ni potrebna niti zaradi zagotovitve pravne varnosti niti zaradi enotne uporabe prava oziroma za razvoj prava preko sodne prakse.
Iz revidentkinih navedb je razvidno, da je opustila svojo dolžnost iz prvega odstavka 43. člena ZSS, ker ni, preden je poleg sodniške službe začela opravljati delo v komisiji politične stranke(opravlja ga že od leta 2009), o tem obvestila predsednice sodišča. Obvestila jo je šele s predlogom za svojo izločitev iz odločanja v konkretni zadevi, v kateri je tožeča stranka funkcionar politične stranke, v katere komisiji sodnica dela. S tem pa so bili izpolnjeni jasno predpisani pogoji za to, da je predsednica sodišča toženi stranki predlagala, da odloči o nezdružljivosti revidentkinega dela v komisiji s sodniško funkcijo (drugi odstavek 43. člena ZSS), in za to, da je tožena stranka revidentki, po tem, ko je na podlagi revidentkinega predloga za izločitev iz sojenja v konkretni zadevi ugotovila, da je njeno delo v komisiji nezdružljivo s sodniško funkcijo, prepovedala opravljati delo v komisiji (tretji odstavek 43. člena ZSS).
Iz vsebine pojma „varnost ljudi“ ni mogoče vnaprej izključiti premoženjskih kaznivih dejanj, mora pa sodišče pri odločanju o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob uporabi načela sorazmernosti pretehtati, ali je v konkretnem primeru ogrožanje varnosti ljudi, ki bi lahko pomenila izpustitev obdolženca, tako težak poseg v njihovo ustavno pravico do varnosti, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odvetnik kot stranka v postopku
Okoliščina, da je pravdna stranka odvetnik s pisarno na sedežu pristojnega sodišča, sama po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZGO-1 člen 156a.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ni upravni akt po ZUS-1 - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom in določa zakonito sredstvo izvršbe, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zoper tak sklep o dovolitvi izvršbe zavrže po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, je zato pravilna.
Na drugačno odločitev sodišča tudi ne vpliva novela Zakona o graditvi objektov (ZGO-1E), ki v osnovni zakon dodaja 156. a člen glede odloga izvršbe inšpekcijskih odločb o odstranitvi objektov. V upravnem sporu se namreč presoja pravilnost in zakonitost upravnih aktov po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji izpodbijanega upravnega akta. Če bosta tožnika želela uveljaviti odložitev izvršbe po navedenem 156. a členu ZGO-1, bosta morala za odlog izvršbe zaprositi prvostopenjski upravni organ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - rok - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodja službe za brezplačno pravno
Dejstvo, da je tožnica kot vodja službe za brezplačno pravno pomoč zaposlena pri sodišču, ki je pristojno odločati o zadevi, da je kljub velikosti sodišča njeno delovno mesto v isti stavbi, v kateri je oddelek sodišče, ki zadevo obravnava, in se tako vsakodnevno srečuje s sodniki, ki lahko o zadevi odločajo, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja zlasti glede na naravo sporne zadeve, v kateri se nakazuje možnost razkrivanja določenih okoliščin iz osebnega življenja pravdnih strank.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/1, 265.
obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - jasno besedilo zakona - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Vprašanje, ki ga revidenti zastavljajo kot pomembnega v tej zadevi, ko gre za pravočasnost predloga za obnovo postopka, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega ostavka 83. člena ZUS-1.
Upravni organi od strank niso zahtevali, da predložijo dokaze o neobstoječih dejstvih, kdo pa mora na stopnji verjetnosti izkazati, da je predlog za obnovo postopka pravočasen, in kako mora ravnati odločujoči organ, pa jasno izhaja iz določb 265., prvega in drugega odstavka 267. člena in 271. člena ZUP in dodatno pojasnjevanje teh določb ni potrebno.
O dovoljenosti revizije odloča Vrhovno sodišče samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov, ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na strani revidenta, mora zato revident v reviziji konkretizirati in izkazati vse navedbe, s katerimi utemeljuje njeno dovoljenost. Zato samo navedba, da je zelo huda posledica poseg v zemljišče in v lastninsko pravico brez subjektivne in objektivne konkretizacije tako posega kot tudi posledic po presoji Vrhovnega sodišča za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
DRUŠTVA - CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016676
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lovska družina - disciplinski postopek - izpodbijanje disciplinske odločbe - odprava disciplinske odločbe - pravilnik o disciplinskem postopku - ustavnost in zakonitost pravilnika - interni akt - pravica do izjave v postopku - zakonitost disciplinskega postopka - obrazložitev disciplinske odločbe – pravica do sodnega varstva
Revizija se dopusti glede vprašanja,
ali je bil disciplinski postopek toženke na prvi in drugi stopnji voden v nasprotju z določili Pravilnika o disciplinskem postopku oziroma nezakonit, zaradi česar je potrebno odpraviti oziroma razveljaviti odločbi disciplinske komisije in skupščine toženke.
Materialno dokazno breme (obveznost po posojilni pogodbi) ves čas spora nosi tožnik, medtem ko se procesno dokazno breme (strankina dolžnost predlagati dokaz) med dokaznim postopkom med pravdnima strankama premešča.
Ugotavljanje dejstev in
dokazna
ocena
spadata v področje ugotavljanja dejanskega stanja, katerega presoja je v reviziji izrecno izključena (tretji odstavek 370. člena ZPP).
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2, 367/3, 374, 374/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – opredelitev vrednosti tožbenega zahtevka - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – eventualna kumulacija – vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožeča stranka za podrejeni tožbeni zahtevek vrednosti spora ni določila, in ker je v tej revizijski zadevi sporna samo odločitev o tem zahtevku, revizija ni dovoljena.
Opustitev vzdrževanja poti sama po se bi še ne predstavlja podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke, oziroma ne predstavlja avtomatično tudi opustitve dolžnega ravnanja in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavke odškodninske terjatve. Potrebno je namreč presoditi, ali pot na delu, kjer je tožnica padla, še ustreza standardom normalne pohodne površine ter, ali je poškodovani del poti bistveno odstopal od preostale pohodne površine, kar bi terjalo dodatno ukrepanje tožene stranke (oziroma upravljavca pohodne površine).
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - pravnomočnost - nepravilno vročena tožba in sodba - pravica do izjave v postopku pred izdajo sodbe - potrdilo o pravnomočnosti - domneva pravnomočnosti - načelo ekonomičnosti
Ob predpostavki, da se sodba, opremljena s potrdilom o pravnomočnosti, šteje za pravnomočno, dokler ni s pravnim sredstvom ta učinek odpravljen, je zmotno stališče izpodbijanega sklepa, da je predlog za obnovo postopka, s katerim toženka uveljavlja kršitev pravice do izjave zaradi nepravilne vročitve tožbe, nedovoljen, ker bi navedeno kršitev glede na hkratne trditve, da ji tudi sodba ni bila pravilno vročena, lahko uveljavljala le s predlogom za razveljavitev potrdila pravnomočnosti.