dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča - zelo hude posledice
Pri zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.
Vprašanje, na katerega je mogoče odgovoriti že z branjem zakona, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja (pričakovana pravica), zato samo s sklicevanjem na nepridobitev te pravice oziroma velikost zneska stranka ne more izkazati zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Toženca sta se sicer ob nakupu pri prodajalcu in sosedih prepričala, da služnost ne obstaja. Revidenta pa v reviziji utemeljeno opozarjata še na druge ugotovljene okoliščine in sicer da je služnostna trasa bila jasno vidna že ob nakupu, kar je potrdil tudi ogled na kraju samem. Tako po oceni revizijskega sodišča zgolj zatrjevanja nekaterih oseb, da služnostna pravica naj ne bi obstajala, ne zadostuje za ohranitev dobrovernosti tožencev, da sporno zemljišče s takšno pravico ni bilo obremenjeno. Sodišče druge stopnje je ob povedanem torej materialnopravno zmotno ocenilo pravni standard zadostne raziskovalne skrbnosti, ki je podlaga za ugotovitev nadaljnjega pravnega standarda dobrovernosti tožnikov. V izpodbijani sodbi tako ni bila pravilno uporabljena določba drugega odstavka 44. člena SPZ.
ZPP ne postavlja zahteve, da bi morale biti vlogam priložene listine v originalu, saj je v 107. členu ZPP določeno, da so lahko predložene tudi kot fotokopije. ZPP tudi ne vsebuje formalnih dokaznih pravil, ki bi določala, da so fotokopije listin že same po sebi neverodostojne, temveč velja načelo proste presoje dokazov. To pomeni, da mora sodišče v vsakem posamičnem primeru glede na okoliščine oceniti, ali je stranka s fotokopijo in drugimi dokazi pravno pomembno dejstvo dokazala.
Z načelnim pravnim mnenjem iz leta 2002 je Vrhovno sodišče jasno sporočilo, da ni pravilno stališče, da dolžnik pride v zamudo z denarno obveznostjo šele, ko sodišče odmeri denarno odškodnino. Po tem stališču namreč trenutek, ko začnejo teči obresti, ni odvisen od ravnanja strank temveč od nekoga tretjega – sodišča, dan izdaje sodbe pa je tako odvisen od številnih okoliščin, ki vplivajo na krajši ali daljši postopek. Zamuda dolžnika in odmera odškodnine med seboj ne moreta biti povezana. To povezavo je umetno ustvarila sodna praksa, bila pa je nujna zaradi nenormalnih gospodarskih razmer. Trenutek, ko pride dolžnik v zamudo je lahko in mora biti odvisen le od ravnanja strank. Ugovor toženca, da je tožeča stranka upravičena do zamudnih obresti šele od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, je tako neutemeljen.
ZTuj-2 člen 2, 2-29, 7, 8, 14, 14/1, 60, 60/1, 60/3, 63, 63/1, 64, 64/1, 65, 65/1, 66, 66/1-1, 67, 67/5, 68, 68/1, 145, 145/2-2. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 75, 75/3, 85, 85/1-1. ZPP člen 339, 339/2-14.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 7, 7/4. Listina Evropske Unije o temeljnih pravicah člen 7.
vrnitev tujca v izvorno državo - pogoji za vstop, zapustitev in bivanje tujca - odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje - dovoljenje za prebivanje - prekršek nezakonitega prebivanja - razmerje med postopkom izdaje odločbe o vrnitvi in prekrškovnim postopkom - namenska razlaga zakonske določbe - določitev roka za prostovoljno vrnitev - odstranitev iz države - nevarnost pobega - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - praksa ESČP - poseg v človekove pravice - načelo sorazmernosti - neobrazloženost sodne odločbe
Postopek, v katerem policija tujcu, ki nezakonito prebiva v Sloveniji, izda odločbo o vrnitvi, je nov, samostojen upravni postopek, v katerem policija (ne glede na odločitev prekrškovnega organa o storitvi prekrška nezakonitega prebivanja) samostojno ugotavlja ali je podan kateri izmed taksativno določenih primerov iz prvega odstavka 60. člena ZTuj-2, ki opredeljujejo nezakonito prebivanje.
Določbe prvega odstavka 65. člena ZTuj-2 ni mogoče razumeti na način, da je za izdajo odločbe o vrnitvi vedno nujno najprej končati postopek o prekršku nezakonitega prebivanja, še manj pa, da bi se moral predhodni prekrškovni postopek za tujca nujno končati neugodno, da bi lahko policija tujcu izdala odločbo o vrnitvi. Smisel zakonske ureditve, da se odločba o vrnitvi izda tujcu šele po končanem postopku o prekršku, je predvsem v tem, da se tujca ustrezno kaznuje za prekršek nezakonitega bivanja, ko je še zagotovljena njegova prisotnost v RS, torej preden na podlagi odločbe o vrnitvi prostovoljno ali prisilno zapusti RS.
Glede na to, da je pravica do družinskega življenja ustavna pravica, ki je z zakonom ni mogoče izključiti, je treba tudi v primeru, ko se odloča o vrnitvi tujca v izvorno državo, opraviti celovito presojo te pravice v razmerju do pravice države, da izvaja ukrepe za zakonito in kontrolirano priseljevanje in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in s tem zagotavlja javni red (in nacionalno varnost), ter v zvezi s tem v skladu z načelom sorazmernosti oceniti, ali je bilo v upravnem postopku z izpodbijanim ukrepom države o vrnitvi tujca v izvorno državo prekomerno poseženo v pravico do družinskega življenja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - DRUŽINSKO PRAVO
VS1014646
Direktiva sveta o pravici do združitve družine, št. 86/2003 z dne 22. septembra 2003 (Direktiva 2003/86/ES) člen 11, 11/2. ZUS-1 člen 63/1, 76. ZUP člen 188. URS člen 22, 23, 25.
mednarodna zaščita - združevanje družine - dokazovanje sorodstvenih vezi - listinski dokazi - osebni razgovor
Če mati ne ve, kje sta mladoletni hčerki, ne more biti izdana ugodilna odločba.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/3, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3. ---- Op. št. (1): V zadevi je bil uporabljen ZST-1 veljaven pred novelo ZST-1B (ki velja od 10. 8. 2013), saj je taksna obveznost nastala z vložitvijo tožbe dne 18. 7. 2013, torej pred uveljavitvijo novele (26. člen ZST-1B).
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.
Sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja samostojnega podjetnika, temveč njegovo celotno premoženjsko stanje. V tem primeru je to razvidno iz bilance stanja, tožnik pa ni pojasnil, zakaj tega premoženja ni mogoče nameniti za plačilo sodne takse.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/2. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu člen 3, 3/1, 13, 13/1, 23, 23/1.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - vzpenjanje na rovokopač v obratovanju - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - dokazno breme - krivdna odgovornost - posredni oškodovanci
Domneva, da tožnikova škoda izvira iz nevarne stvari oziroma dejavnosti (173. člen ZOR), je izpodbojna; oseba se lahko objektivne odgovornosti razbremeni, če dokaže, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je zunaj njene sfere, med drugim, če je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogla pričakovati ali se njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR). Presoja o tem, ali je ravnanje tretjega oziroma oškodovanca izključni vzrok za nastalo škodo, spada v področje razumevanja vzročne zveze. Izključnost je v tem, da obratovalec na potek dogodkov ni mogel vplivati, tako da bi škodo preprečil. Pojem izključnosti vzroka se navezuje na pojma nepričakovanosti in nepreprečljivosti.
Okoliščina, da delovišče ni bilo zavarovano na način, ki bi komurkoli preprečeval dostop do stroja, ni pravno relevantni vzrok konkretnega škodnega dogodka. Tako obsežno dolžnostno ravnanje tožencev namreč ne obstaja, saj se dolžnost zavarovanja delovišča nanaša na nepooblaščene osebe, ne pa na tožnika, ki je bil na delovišču prisoten po službeni dolžnosti, da bi opozoril na bližino določenih napeljav. Ta naloga po naravi stvari zahteva prisotnost na delovišču oziroma v bližini rovokopača, ki bi lahko s kopanjem te cevi poškodoval. Ker bi imel tožnik tudi ob ustreznem zavarovanju delovišča (pred nepooblaščenimi osebami) dostop do stroja, opustitev te dolžnosti ni vplivala na nastanek nezgode.
Nevarnost oziroma škoda, ki nastane zaradi strojnega izkopa in ki zahteva pazljivost pri stabilizaciji stroja, se v konkretnem primeru ni udejanjila. Premika stroja namreč ni povzročila narava dela oziroma upravljanje z rovokopačem, temveč tožnik, ki je bil na kraju po službeni dolžnosti, bil je tehnično izobražen in izkušen, prav tako pa se je moral in mogel zavedati, da se z lastnim ravnanjem (vstopom v kabino delujočega stroja, kjer je nehote premaknil ročico pogonskega sistema), ki je v nasprotju s pravili o delu, spravlja v nevarnost. Vrhovno sodišče ostaja pri stališču, da je bilo takšno ravnanje tožnika nerazumno in ga toženca nista mogla pričakovati niti nista mogla preprečiti ali odstraniti njegovih posledic. Drugačna presoja pravnih standardov predvidljivosti in preprečljivosti oškodovančevega ravnanja iz drugega odstavka 177. člena ZOR bi presegla okvire še razumnih tveganj povprečno skrbnega človeka.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KMETIJSTVO
VS1014603
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSMKR člen 1, 3, 3/3, 4, 12. Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (Direktiva Sveta 2002/53,ES) člen 1, 3. Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (Direktiva Sveta 2002/57/ES člen 1, 1-b.
ukrep kmetijskega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasne zakonske določbe- navadna konoplja (cannabis sativa) - vpis v uradno sortno listo - oljnice in predivnice - uporaba zakona - semenski material kmetijskih rastlin
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Izpostavljeno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za pravno vprašanje, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določb 1., 3. in 12. člena ZSMKR, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Iz določb 1., 3. in 12. člena ZSMKR jasno izhaja, da se nanaša tudi na predmetna semena navadne konoplje (Cannabis sativa), ki pa niso bila vpisana v uradno sortno listo, zato je njihovo trženje prepovedano.
pravica do pregleda in preslikave listin v upravnem spisu - zahteva stranskih udeležencev za preslikavo celotne projektne dokumentacije - stroški preslikave - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranskih udeležencev za preslikavo projektne dokumentacije ni upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov oziroma z njim ni bilo poseženo v njihov pravni položaj, in tudi ne eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
Pravica stranskih udeležencev do preslikave dokumentov upravnega spisa, kot jo določa prvi odstavek 82. člena ZUP, je procesna pravica, ki jo stranski udeleženci uresničujejo v „tujem“ upravnem postopku. Odločanje o tej pravici stranskega udeleženca zato poteka v okviru primarnega (glavnega) postopka. Zato se s sklepom, izdanim v zvezi s to procesno pravico stranskega udeleženca, postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. S sklepom, s katerim se odloči o zahtevi stranskega udeleženca za preslikavo dokumentov, se odloči samo o procesnem upravičenju stranskega udeleženca znotraj postopka odločanja o glavni stvari. Zato tak sklep ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari in ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa uveljavljajo hkrati s pravnim sredstvom (pritožbo oz. ob pogojih iz 52. člena ZUS-1 s tožbo) zoper odločbo o glavni stvari.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - zahtevek zavrnjen kot prepozen - v aktu pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti
V obravnavani zadevi z izpodbijano odločbo pravica revidentke ni bila izražena v denarni vrednosti, temveč je bil njen zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti vrnjenega premoženja (26. člen ZDen) in dodatno odškodnino zavrnjen kot prepozen.
dovoljenost revizije - pravni interes za vložitev revizije - nepravnomočen sklep o dedovanju - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - utemeljevanje zelo hudih posledic s sklicevanjem na napačno uporabo materialnega prava
Kljub temu, da po podatkih iz spisa sklep o dedovanju po tožnici še ni pravnomočen, je revident z njim izkazal pravni interes za vložitev revizije.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident dovoljenost revizije utemeljuje zgolj s sklicevanjem na domnevno zmotno uporabo materialnega prava in kršitev procesnega prava, kar pa samo po sebi še ne utemeljuje nastanka zelo hudih posledic.
vinkulacija delnic - delnice, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu - zavrnitev dovoljenja za prenos delnic - utemeljeni razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos delnic - konkretizacija utemeljenih razlogov
Obstaja več ravni konkretizacije razlogov za odklonitev dovoljenja za prenos delnic.
Druga raven je konkretizacija odklonitvenih razlogov v statutu posamezne družbe. V njem morajo biti ti razlogi natančneje določeni (bolj natančno kot v zakonu). Ne zadošča, da je v statutu zakonski razlog le prepisan, oziroma, da se statut na zakonske razloge le sklicuje. Statut mora biti konkretnejši od zakona, v njem morajo biti jasno določeni razlogi, ki so lahko podlaga za odklonitev izdaje dovoljenja za prenos delnic.
Tretja raven konkretizacije pa je sklep, s katerim v posameznem primeru organ družbe, ki je pristojen za odločanje o izdaji dovoljenja, izdajo slednjega odkloni. V sklepu o odklonitvi dovoljenja organ obrazloži, zakaj so pri točno določenemu pridobitelju delnic podani utemeljeni razlogi, ki preprečujejo prenos.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS4002474
ZZVZZ člen 86. OZ člen 171, 171/1.
dopuščena revizija - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - odgovornost delodajalca - uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - povrnitev škode zaradi stroškov zdravljenja - prispevek oškodovanca k nastanku škode
Odgovor na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena, je na podlagi zgoraj navedenega naslednji: Če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (56.165,41 EUR) ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
Odgovor na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena, je naslednji: Če delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je tožnikov regresni zahtevek omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
Dopuščena revizija, ki ji ni predložen predlog za dopustitev revizije, je nepopolna. Naknadno, po izteku roka za vložitev revizije, predložen predlog za dopustitev revizije se ne sme upoštevati.
Po določbi četrtega odstavka 120. člena ZIL-1 se šteje, da imetnik uporablja znamko, če se ta uporablja z njegovim soglasjem ali če jo uporablja druga oseba, ki je za to pooblaščena. Ni dvoma, da nosi imetnik znamke dokazno breme tudi v takem primeru. Zatrjevati in dokazati mora, da je soglašal, da znamko uporablja druga oseba in jo ta tudi dejansko uporablja. S tem je odgovorjeno na prvo dopuščeno vprašanje. Dodati pa je treba, da sodišče ni vezano na izvor trditev ali dokazov. Tako ene kot druge upošteva tudi tedaj, če jih ni prispevala prav tista stranka, ki nosi (trditveno in) dokazno breme.
Trditve, ki jih nasprotna stranka ne zanika, štejejo za priznane. V obsegu, v katerem je tožeča stranka zatrjevala, da uporablja sporne znamke, je treba šteti to dejstvo po povedanem za priznano. S tem je odgovorjeno na drugo vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena.
OZ člen 3, 92. ZFPPIPP člen 60. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339.
pogodba o leasingu – finančni leasing - pozitivni pogodbeni interes - ničnost pogodbe – odškodnina - stečajni postopek – prijava terjatev v stečajnem postopku - vsebina prijave terjatve - prekluzija
Posledice neobrazložene oziroma pomanjkljive prijave ureja četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP. Te posledice so drugačne, kot so bile po ZPPSL (stranka ni prekludirana s kasnejšim podajanjem trditev in predložitvijo dokazov), zato praksa, izoblikovana na podlagi slednjega, za razmerja, ki se presojajo po ZFPPIPP, ni več uporabljiva.
Pogodbeni dogovor o načinu obračuna obveznosti tožene stranke iz 27. in 28. člena leasing pogodb predstavlja v naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa tožeče stranke (premoženja, ki bi tožeči stranki pripadalo, če bi bila pogodba v celoti pravilno izpolnjena). Ne drži revizijski očitek, da so pravne posledice prenehanja pogodbe urejene kogentno z zakonom. Pogodbeni stranki se lahko v okviru pogodbene avtonomije (3. člen OZ) dogovorita, kakšne so te posledice, kot sta to storili v obravnavanem primeru.
V naprej dogovorjen izračun pozitivnega pogodbenega interesa ne sme presegati nastale škode.
Iz Bele knjige ne izhaja, da v primeru kršitve protimonopolnih pravil tožniku ni treba izkazati škode, temveč zgolj, da je lahko v primeru, če se strogo izvaja načelo točnega izračuna škode, določitev obsega škode izredno težka ali praktično nemogoča. Trditve tožeče stranke pa ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bilo temu tako tudi v obravnavani zadevi. Tožeča stranka je namreč podala zelo konkretne trditve o potencialnih prihodkih, vendar pa tega izračuna niti po ugovorih tožene stranke ni pojasnila.