Predlogu se ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP.
priznanje tuje sodne odločbe – odločba srbskega sodišča - javni red - načelo enakega varstva pravic - dokazno breme - aktivnost stranke v postopku pred tujim sodiščem - vzajemnost
Javni red Republike Slovenije se nanaša tako na določbe materialnega kot procesnega prava (na presojo, ali je bil postopek v tuji državi v skladu s standardi poštenega sojenja, ki veljajo v naši državi). Tako se nanaša tudi na pravico iz 22. člena URS do enakega varstva pravic, ki pomeni procesno jamstvo. Relevantna je enotnost sodne prakse, ki predpostavlja, da morajo sodišča v enakih zadevah enako uporabiti pravo. Vendar pa kršitev procesnega prava v državi izvora načeloma ne predstavlja ovire za priznanje tuje sodne odločbe, če stranki nista izčrpali pravnih sredstev, ki sta jih imeli na voljo za odpravo kršitev. Tudi domače odločbe navkljub procesnim pomanjkljivostim postanejo pravnomočne, če stranke ne vložijo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo. Naloga strank je, da si z aktivno udeležbo v postopku prizadevajo za to, da se napakam sodišča v postopku izogne.
Ni odločilno samo to, kako je pravico do enakega varstva pravic razumelo srbsko sodišče, temveč tudi to, kakšne so bile dejanske možnosti nasprotne udeleženke za učinkovito uveljavitev pravice do enake uporabe procesnega prava, s tem, da je bilo breme, da navede dejstva in predloži dokaze o neenakem odločanju beograjskega sodišča v različnih postopkih v enakih zadevah na strani nasprotne udeleženke.
Sklenitev Sporazuma strank o izvršitvi odločbe srbskega sodišča predstavlja okoliščino, ki je nastala po pravnomočnosti sodbe, katere priznanje se predlaga v tem postopku. Zato na postopek priznanja tuje sodne odločbe nima vpliva.
pogodba o odstopu poslovnega deleža - ugotovitev ničnosti - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes
Sodna praksa je zavzela stališče, da mora tožeča stranka izkazati, da bi ji uspeh v pravdi, v kateri zahteva ugotovitev ničnost pogodbe, ki sta jo sklenili toženki, odprl možnost, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo daje zakon (sodba VS RS II Ips 355/96 z dne 4. 12. 1996). Če od prodajalca lahko zahteva, da z njim sklene pogodbo, kakršno sta sklenili toženki, je njegov pravni interes izkazan, ne pa tudi tedaj, ko lahko samo upa, da bo lahko sklenil tako pogodbo (sodba in sklep VS RS II Ips 116/98 z dne 6. 1. 1999). Temu pritrjuje tudi uveljavljena pravna teorija(A. Galič v Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 150).
uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestitev koristi - dobra vera
Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da je za utemeljenost zahtevka, ki temelji na navedeni določbi, potrebno dokazati dvoje: da je tožeča stranka lastnica sporne nepremičnine, ki naj bi jo toženki neupravičeno zasedali, in da sta toženki nedobroverni. Obe predpostavki morata biti podani kumulativno in že odsotnost ene izmed njiju vodi do zavrnitve tožbenega zahtevka.
Presoja sodišča druge stopnje, da slaba vera toženk ni podana, je pravilna.
pritožba - postulacijska sposobnost - nedovoljena pritožba - zloraba pravice do sodnega varstva - denarna kazen
Ker je pritožnica vložila pritožbo sama in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
Nedopustno obremenjevanje Upravnega in Vrhovnega sodišča z neprestanim vlaganjem vlog brez izkazane postulacijske sposobnosti pomeni zlorabo pravice do sodnega varstva v smislu 11. člena ZPP. Za tako ravnanje pa je v navedeni določbi predvideno denarno kaznovanje stranke, in sicer z denarno kaznijo do 1.300,00 EUR.
Neugotovljena ali napačno ugotovljena pravno pomembna dejstva s strani tožene stranke so lahko kršitev, ki jih je možno uveljavljati v pritožbenem postopku, nova dejstva in dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe – ki so obstajali v času odločanja, pa je možno uveljavljati po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom.
Tožnica ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe o pravici do starostne pokojnine iz leta 2005 drugače kot z izrednimi pravnimi sredstvi in v zakonsko določenem roku. Od strank je utemeljeno pričakovati skrbnost, da uveljavljajo svoje pravice v okviru zakonskih možnosti – tudi s sistemom pravnih sredstev.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 362, 362/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - obseg sodne presoje - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Tožena stranka v odpovedi tožniku ni očitala, da spornih voženj ali vsaj ene od njih ni opravil, kljub izrecni zahtevi prometnika. Očitala mu je le, da jih ni opravil, čeprav bi jih po voznem redu in kljub napaki v potnem nalogu moral. Šele na prvi (in edini) obravnavi v ponovljenem postopku se je začela sklicevati na to okoliščino. Dejstvo, da sta telefonski razgovor v zvezi z neopravljeno vožnjo omenjala v svojih izpovedbah tako tožnik kot prometnik, ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage in obveznosti tožene stranke, da pojasni, zakaj jih ni navedla in dokazovala prej oziroma pravočasno.
ZDR člen 18, 72, 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 379, 379/1, 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - poslovodna oseba - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - delodajalec - pristojna oseba za podajo odpovedi - pooblastilo za odpoved – zagovor – pravica do zagovora - pisni zagovor - seznanitev delodajalca s pisnim zagovorom - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Določba drugega odstavka 40. člena
KP dejavnosti bančništva
je enaka zakonski določbi in za delavca ne predstavlja ugodnejše ureditve. D
ejstvo, da je navedena kolektivna pogodba, ki je v drugem odstavku 40. člena povzela enako določbo prvega odstavka 83. člena ZDR, začela veljati po podpisu pogodbe o zaposlitvi, ne pomeni, da je med strankama začela veljati obveznost, ki sta jo stranki po vsebini v pogodbi o zaposlitvi izrecno izključili.
Tako prvi odstavek 18. člena ZDR kot 9. člen KP dejavnosti bančništva urejata splošno pooblastilo (veljavno do preklica), ki ga zakoniti ali statutarni zastopnik delodajalca preneseta na določeno osebo za zastopanje delodajalca v razmerju do delavca. To pa ne izključuje možnosti podelitve pooblastila za izvedbo določenih nalog delodajalca na posamezno osebo, ki je lahko ali pa tudi ni zaposlena pri delodajalcu.
Če delavec to želi, lahko namesto ustnega zagovora poda pisni zagovor, s katerim se je delodajalec dolžan seznaniti. Pisni zagovor mora biti delodajalcu vročen na način, da se ta lahko z njim pravočasno seznani, sicer ga delodajalec upravičeno ne more upoštevati.
Glede na to, da je bil predlog za obnovo postopka zavržen in je torej odločitev procesne narave, bi bilo mogoče revizijo vložiti le zaradi katere od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo, revizija ne navaja in tega iz nje tudi smiselno ni mogoče razbrati, zato izpodbijanega sklepa revizijsko sodišče ni moglo in smelo preizkusiti.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 66, 66/2, 91, 94. ZUstS člen 40, 44, 48, 65, 70. URS člen 153, 156.
pravica do nadomestila za invalidnost – nadomestilo za invalidnost - pravica do premestitve – ustavna odločba - ugotovitvena ustavna odločba
Dejstvo, da ni bilo izrecno odločeno o tožnikovi pravici do premestitve, ne vpliva na materialnopravno presojo o tem, da mu pripada pravica do nadomestila za invalidnost.
Neposredna učinkovitost ugotovitvenih odločb Ustavnega sodišča je odvisna od razloga, zaradi katerega je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Načelo je sicer jasno, da predpis, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, velja še naprej, vprašanje pa je, ali se tudi uporablja (časovna razsežnost). V takšnem primeru lahko pridejo v poštev različne rešitve, saj se norme lahko uporabljajo naprej, dokler zakonodajalec ne izpolni svoje obveznosti ali dokler ne poteče uskladitveni rok (torej smiselno enako kot pri razveljavitvenih odločbah z odloženim rokom); se uporabljajo v skladu z razlogi in kriteriji, ki jih v odločbi navede Ustavno sodišče; lahko pa pride tudi do tega, da se norme ne smejo več uporabljati. V zvezi s tem je glede učinkovanja ugotovitvenih odločb najmanj problematična ugotovitvena odločba iz nomotehničnih razlogov, saj gre dejansko za situacijo, ko bi Ustavno sodišče določbo lahko razveljavilo, če bi bila oblikovana na nomotehnično bolj ustrezen način. Zato v takšnih primerih ni razloga, da bi taka ugotovitev ne bi učinkovala enako kot razveljavitev, torej ob upoštevanju 44. člena ZUstS.
Navedena izhodišča so uporabljiva tudi v konkretni zadevi - in sicer z upoštevanjem razlogov za ugotovitveno odločbo in z upoštevanjem določitve načina izvršitve.
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da je bilo o tem, da se dobiček, izplačan v letu 1992, ne všteje v pokojninsko osnovo, že pravnomočno odločeno. Glede na navedeno ureditev stranka, razen z izrednim pravnim sredstvom, ne more doseči spremembe dokončne in pravnomočne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine.
Uredba o plačah, nadomestilih in drugih prejemkih osebja v predstavništvih Republike Slovenije v tujini člen 5, 21. ZZZ člen 10, 56, 57. ZZZ-1 člen 33, 44.
plačilo dnevnic - dnevnice - napotitev na delo v tujino - službeno potovanje - službena pot - plačilo stroškov prehrane - nadomestilo za prehrano
Tožnik ni zatrjeval, da bi dnevno potoval v drug kraj, torej izven območja kraja, kamor je bil s pogodbo napoten na opravljanje nalog v tujini, zato mu dnevnice ne pripadajo.
V spornem obdobju ni bilo podlage, da bi se uslužbencem tožene stranke, napotenim na delo v predstavništva Republike Slovenije v tujini, s katerimi je mogoče primerjati tožnikov položaj, poleg devizne plače izplačevalo tudi nadomestilo za prehrano.
Po določbi prvega odstavka 12. člena in 249. člena ZPIZ-1 se za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja uporabljajo določbe ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače. Vrhovno sodišče je že v več odločbah obrazložilo, da dejansko stanje, ki je podlaga za priznanje pravic oz. za naložitev obveznosti, ne predstavljajo le dejstva, ugotovljena z odločbo, temveč vsa dejstva, ki so nastala do izdaje upravne odločbe in bi lahko predstavljala dejansko podlago za odločanje o pravici oz. obveznosti materialnega prava. Če tožena stranka pokojninsko osnovo izračuna napačno, stranka napačna oz. neugotovljena dejstva lahko uveljavlja v pritožbenem postopku ali pa nova dejstva in nove dokaze – nove z vidika stranke in izpodbijane odločbe, ki so obstajali v času prvotnega odločanja, uveljavlja po pravnomočnosti odločbe z izrednim pravnim sredstvom obnovo postopka.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom torej ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. V primeru vložitve zahteve za novo odmero pokojnine podlago za zavrženje predstavlja 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP.
URS člen 23. ZPP člen 70, 70-6, 74, 74/1, 339, 339/2-2, 367, 367/3, 373, 373/2, 374, 374/1, 411, 411/3. ZIZ člen 10, 15.
dopuščena revizija - izločitev sodnika - odklonilni razlog - odločitev o predlogu za izločitev sodnika - nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti sojenja - vzgoja, varstvo in preživljanje skupnih otrok - določitev preživnine - preživnina za otroka - preživnina za zakonca
O predlogu stranke za izločitev sodnika mora biti odločeno najkasneje do izdaje končne odločbe. Tega v okviru preizkusa uveljavljane kršitve ne more nadomestiti instančno sodišče. V primeru naknadne zavrnitve predloga za izločitev sodnika (tj. po izdaji končne odločbe) je namreč videz nepristranskosti sojenja v tolikšni meri okrnjen, da ga tudi z naknadno odločitvijo o predlogu za izločitev ni mogoče ponovno vzpostaviti. Vpliva te kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe pa glede na njeno naravo ni mogoče presojati.
Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Tožnica v razmerju do prve toženke glede nedenarnih tožbenih zahtevkov v tožbi ni opredelila vrednosti spornega predmeta. Ta vrednost tudi ni bila opredeljena na predlog toženke ali v okviru korekturne dolžnosti sodišča. Denarni tožbeni zahtevek je tožnica uveljavljala le zoper drugo toženko in že zato (po naravi stvari) denarnega zneska ni mogoče šteti kot procesne facultas alternativa. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe sodišča druge stopnje tako ni določena in zato revizija ni dovoljena.
ZDoh-2 člen 92, 93, 93/1, 96, 97, 97/1, 101, 101/1, 153. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - oprostitev - priposestvovanje - ipso iure - čas pridobitve kapitala - vpis v zemljiško knjigo - ugotovitvena sodba - pravnomočnost - meje pravnomočnosti - izpodbijanje dejstev, ugotovljenih v drugem davčnem postopku - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča
Za čas pridobitve kapitala (nepremičnine) v smislu 101. člena ZDoh-2 se v primerih, ko se pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja ugotovi s sodno odločbo, šteje pravnomočnost take sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016614
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 243.
predlog za dopustitev revizije - prodaja nepremičnine - dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izročitev nepremičnine v posest - dobroverna posest - dvojno razpolaganje z nepremičnino - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dobrovernost kasnejšega pridobitelja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
ZGD-1 člen 32, 32/1, 33, 33/1, 35, 35/1. OZ člen 168, 169, 179. ZPP člen 77, 78, 374, 374/2, 377.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine – nesreča pri delu - katastrofalna škoda - kolektivno nezgodno zavarovanje – vštevanje zavarovalnine - dovoljenost revizije – zastopanje pravne osebe - pooblastilo za vložitev revizije – prokura - pooblastilo prokurista - zavrženje revizije
Prokurist glede na določbo 33. člena ZGD-1 ni zastopnik, ampak pooblaščenec stranke, kot pooblaščenec pa brez posebnega pooblastila zakonitega zastopnika za opravljanje procesnih dejanj ne more pooblastiti oziroma pooblastila prenesti na drugo osebo (npr. odvetnika).
Prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo je materialno pravilna.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016710
ZIZ člen 170, 211.
izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pridobitev poplačilne pravice - prisilna zastavna pravica - lastninska pravica v pričakovanju - zaznamba sklepa o izvršbi - zapisnik o rubežu - načelo publicitete
Tako kot dobi upnik na podlagi sklepa o izvršbi poplačilno pravico šele takrat, ko je ta zaznamovan v zemljiški knjigi, ima zapisnik o rubežu učinek zaznambe sklepa o izvršbi, torej učinek pridobitve zastavne pravice na nepremičnini, lahko samo in šele takrat, ko je navzven zaznaven. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, je uveljavitvi publicitetnega učinka in temu, da se vsi, na katere bi se to lahko nanašalo, lahko seznanijo s tem, da je nepremičnina predmet izvršilnega postopka, namenjena razglasitev na oglasni deski in objava v Uradnem listu RS. Iz navedenega je razvidno, da sta prav razglasitev in objava zapisnika o rubežu, na oglasi deski sodišča in v Uradnem listu ključni za njegov stvarnopravni učinek.