PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2006948
ZP-1 člen 19, 20, 155, 155/1-8, 202b, 202c, 202c/3, 202c/4.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in razlogi - uklonilni zapor - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - določitev naloge – prisilna izterjava
Ob ugotovitvi, da storilec ni zmožen plačati globe, sodišče kljub oviri, da CSD ni uspel najti ustrezne organizacije, ne bi smelo odločiti, da se globa izterja prisilno, temveč bi moralo z odločitvijo počakati, dokler CSD sodišču ne bi sporočil izbrane organizacije, ki bi storilcu omogočila opravljanje nalog.
pripor – odreditev pripora – neogibnost pripora – starševstvo - pravice obdolženčevih otrok – načelo sorazmernosti – ponovitvena nevarnost
Ob ugotovitvi, da so izpolnjeni siceršnji pogoji za odreditev pripora, se posrednim posegom v pravice in interese otrok obdolženca ni moč izogniti. Nasprotno stališče bi privedlo do nesprejemljive situacije, ko zoper samohranilca mladoletnega otroka pripora nikdar ne bi bilo dopustno odrediti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006974
ZKP člen 143, 148, 150, 159, 258, 329, 344, 354, 354/1, 354/2, 355, 371, 371/1-7, 371/1-8, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374, 395, 395/1. KZ člen 217, 217/1, 217/2. URS člen 29, 29-3, 35, 37. ZIS člen 78, 79. ZVOP. ZPol člen 49.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - avdio video nadzor – pravica do zasebnosti - avdio in video nadzor delodajalca – snemanje v igralnici – sprememba obtožbe - popolna rešitev predmeta obtožbe – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - protispisnost – izvajanje dokazov - izvedenstvo – načelo neposrednosti – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama – presoja pritožbenih navedb - začasen odlog odvzema prostosti – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – privolitev oškodovanca – pravna opredelitev – goljufija – sostorilstvo – odločba o kazenski sankciji
Kršitev 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je obsojencu vselej v korist, zato je zagovornik v pravnem sredstvu ne more uveljavljati.
Za spremembo obtožnice na glavni obravnavi gre, kadar med prvotnim opisom kaznivega dejanja in opisom v spremenjeni obtožnici obstoji istovetnost glede dejanja kot historičnega dogodka.
Drugačna pravna opredelitev kaznivega dejanja ob istem historičnem dogodku ne more pomeniti nikakršnega presenečenja in ne spravlja obdolžencev v slabši položaj kot pred spremembo obtožbe.
Če sodišče izvedensko mnenje oceni, ter poda konkretne ter razumne razloge, na podlagi katerih sklepa, da mnenje ni tako logično in prepričljivo, da bi nanj lahko oprlo dokazne zaključke, s tem ne krši določb kazenskega postopka.
Privolitev oškodovanca, predvsem pri premoženjskih deliktih, ki izključuje protipravnost ravnanja, je lahko upoštevana le, če je v času izvršitve kaznivega dejanja storilcu znana in če je od začetka do konca izvršitve kaznivega dejanja izražena prostovoljno, nedvoumno in tudi ustrezno formalno oblikovana.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 217, 217/2, 269. ZTLR člen 55.
predlog za dopustitev revizije – stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastninini - nepremičnina v uporabi družbenopolitične skupnosti - občina - nepremičnina v uporabi samoupravnih interesnih skupnosti s področja izobraževanja - tek priposestvovanja – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0016677
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ODZ paragraf 418, 420.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odškodnina za premoženjsko škodo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odstranitev žive meje - nezakonita upravna odločba - soglasje toženke za posaditev žive meje na zemljišču v njeni lasti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine
Zavezanec za plačilo odškodnine iz naslova nezmožnosti uporabe premoženja po drugem odstavku 72. člena ZDen in 145. c členu ZIKS je tisti, ki je zavezanec za vrnitev nacionaliziranega oz. zaplenjenega premoženja v naravi.
Tožnikov tožbeni zahtevek ni zastaral, saj je tožbo vložil 1. 12. 2008, zdravljenje pa dne 1. 12. 2005 (tri leta pred vložitvijo tožbe) še ni bilo zaključeno. Rok za zastaranje terjatev za povrnitev odškodnine za nepremoženjsko škodo pa začne teči, ko je bilo tožnikovo stanje stabilizirano in končano tisto zdravljenje, od katerega je realno pričakovati odpravo ali zmanjšanje škode.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006977
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/1-11, 372, 372-5, 374.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nerazumljiv izrek - opis dejanja - sprememba obtožbe – odločba o kazenski sankciji
Za sklepčnost obtožnega akta ali izrek sodbe ni pomembno, kje in ali so abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja sploh navedeni. Konkretizacija obtožbe je namreč tista, ki omogoča obdolžencu učinkovito obrambo, hkrati pa preprečuje, da bi se obdolžencu za isto dejanje še enkrat sodilo.
predlog za dopustitev revizije - odstop od sodne prakse - izpodbijanje dejanskega stanja v predlogu za revizijo – uporabnina - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Toženčeve navedbe v predlogu za dopustitev revizije so predvsem usmerjene k izpodbijanju pravilnosti na prvi in drugi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, revizija pa glede tega ni dovoljena (tretji odstavek 370. člena ZPP).
Glede na dejansko ugotovitev, da pravdni stranki nista sklenili prodajne (pred)pogodbe glede konkretne nepremičnine (niti takšne pogodbe nista sklenili toženka in D. L.), je odločitev o zavrnitvi zahtevka za povračilo pogodbene škode materialnopravno pravilna.
Nasprotna tožba se glede dovoljenosti revizije presoja samostojno. Vrednost spornega predmeta nedenarnih zahtevkov je bila označena šele v reviziji, kar je prepozno; pravdni stranki si zato v zvezi z nedenarnimi zahtevki nasprotne tožbe nista zagotovili revizije in jo je moralo revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavreči.
dopuščena revizija – skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – obseg skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju kot predhodno vprašanje – vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju v drugi pravdi
Vrhovno sodišče je na podlagi predloženega procesnega gradiva ocenilo, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju ali lahko eden od bivših zakoncev, preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju, zahteva s tožbo plačilo za vlaganja v nepremičnino od zemljiškoknjižnih lastnikov nepremičnine, sodišče pa v pravdi ugotavlja v okviru predhodnega vprašanja višino deležev zakoncev na skupnem premoženju s pojasnilom, da ugotovitev velja le v konkretni pravdi, drugi zakonec pa v postopek ugotavljanja ni pritegnjen (čeprav gre za kolektivno terjatev obeh zakoncev).
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ
VS0016752
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 59. ODZ paragraf 974.
dopuščena revizija - singularno pravno nasledstvo - pasivnost singularnih pravnih prednikov - vrnitev v prejšnje stanje - stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - postavitev električnega daljnovoda - pogoj - odložni pogoj - soglasje dano pod odložnim pogojem - postavitev električnega voda - priposestvovanje stvarne služnosti - prekarij - pravica rabe - brezplačna uporaba za nedoločen čas - preklic rabe - tožba za varstvo lastninske pravice
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali pomeni pasivnost tožnikovih (singularnih) pravnih prednikov zaradi neizpolnitve odložnih pogojev, pod katerimi je bila dana sporna izjava (B3), njihovo (konkludentno) strinjanje z izgradnjo sporne infrastrukture, ki jo je prek predmetnega zemljišča postavila toženka?
- ali lahko toženka pridobi na predmetni nepremičnini stvarno služnost za postavitev električnega voda ter njegovo vzdrževanje s priposestvovanjem?
- ali je pravno razmerje med pravdnima strankama potrebno opredeliti kot prekarijsko razmerje v smislu pravila par. 974 Občega državljanskega zakonika?
- ali sporna izjava (B3) pravno zavezuje tožnika kot podpisnikovega singularnega pravnega naslednika?
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Ker je bila z izpodbijano odločbo v obnovljenem postopku določena višja davčna obveznost kot v prvotnem, se kot vrednostni kriterij za dovoljenost revizije upošteva le razlika vrednosti med obema davčnima obveznostima.
Prvo vprašanje, ki ga postavlja revident, ne predstavlja pravnega vprašanja, ampak dejansko vprašanje, saj sprašuje, ali je v konkretnem primeru revident pravočasno predložil določena dokazila.
Vprašanje, ali je določen zapisnik (oziroma ugotovitve, ki iz njega izhajajo) šteti kot relevanten dokaz v drugem (pritožbenem) postopku ni pomembno pravno vprašanje, temveč je dejansko vprašanje, saj je to odvisno od okoliščin primera.
S sklicevanjem na višino akontacije dohodnine, ki jo je moral revident glede na spremenjeno davčno obveznost za leto 2007, plačati za leto 2008, revident ni izkazal hujših škodljivih posledic izpodbijane odločbe.
ZDoh-2 člen 27, 27/5, 37, 46, 120, 120/1. OZ člen 174, 174/2.
dohodnina - povprečenje - dohodki iz delovnega razmerja - dohodki iz dejavnosti - odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek samostojnega podjetnika - namenska razlaga zakona - načelo enakosti - sodna poravnava
Odškodnina zaradi izgubljenega dohodka samostojnega podjetnika, ki je zaradi poškodb v prometni nesreči postal invalid I. kategorije se, ne glede na to, da samostojni podjetnik v času nesreče ni bil v delovnem razmerju, temveč je bil samozaposlen, za namen obdavčenja z dohodnino po prvem odstavku v 120. členu ZDoh-2 obravnava (enako) kot „dohodek iz delovnega razmerja“, zato se pri odmeri dohodnine uporabi institut povprečenja. Takšna razlaga izhaja iz namena te odškodnine, ki nadomešča že izgubljeni ali izgubljeni bodoči dohodek revidenta, namena instituta povprečenja in ustavnega načela enakosti pred zakonom.
Sodišče prve stopnje je zmotno oprlo svojo odločitev na 546. člen ZKP, ki ureja priznanje delovne oziroma zavarovalne dobe. Pravilno materialnopravno podlago predstavlja prvi odstavek 542. člena ZKP, ki (med drugim) določa, da ima pravico do povrnitve škode tudi, kdor je bil v priporu, ni pa bil uveden zoper njega kazenski postopek ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena ali pa je bil postopek ustavljen ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba zavrnjena. Pravno priznana je škoda v času odvzema prostosti sicer zakonitega ravnanja, ki pa postane neutemeljeno potem, ko se kazenski postopek konča na enega od načinov, ki so navedeni v 1. točki prvega odstavka 542. člena ZKP. V slednjem primeru je rezultat postopka tisti, ki povzroči, da postane prej zakonit pripor pozneje neutemeljen. Po 1. točki prvega odstavka 542. člena ZKP je odgovornost države objektivna; protipravnost ravnanja državnih organov ni predpostavka zanjo. Predpostavki zanjo sta le objektivni dejstvi: 1) da je bil pripor prestan (svoboda okrnjena) in 2) da do obsodbe v kazenskem postopku ni prišlo.
ZPP ne pozna dokaznih pravil, po katerih bi lahko stranke posamezna dejstva dokazovale z določenimi dokaznimi sredstvi. Z izjemo domneve o resničnosti vsebine javne listine, sodišče pri presoji dokazov ni vezano na nobena dokazna pravila, ki bi narekovala, kakšna dokazna moč gre posameznemu dokazu. Stranka ni dolžna dokazati trditve z listinskimi dokazi, pa čeprav ti obstajajo.
8. člen ZPP uzakonja prosto presojo dokazov, po kateri sodišče po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen, bo šlo za bistveno kršitev določb pravdnega postopka (praviloma prvega odstavka 339. člena ZPP, lahko pa tudi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP – površna in pomanjkljiva dokazna ocena).
ZPP člen 22, 22/2, 166, 166/2. ZIZ člen 15, 54, 58, 58/1.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti
Izvršilno sodišče v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova po izdaji sklepa o izvršbi lahko pazi na krajevno pristojnost le, če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavlja (tudi) ugovor krajevne pristojnosti.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - domača žival - pes - odgovornost imetnika psa – pojem imetnika psa – pojem lastnika psa - škoda, ki jo pes povzroči svojemu lastniku - ugriz psa - povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Imetnik (gospodar, rejec) psa odgovarja tudi v primeru, ko pes povzroči škodo lastniku psa, ki ni več njegov imetnik.
Glede na integralni pristop pri odmeri odškodnine iz naslova nepremoženjske škode je treba ustrezno presojati tudi skupno odmero vseh uveljavljanih škodnih postavk. Treba je celovito presojati vse oblike nastale škode, in torej ne zgolj izolirano vsake posebej.
Sodišče ni vselej vezano na objektivno oceno pravnega standarda skaženosti, ki jo poda izvedenec kot zgolj kozmetski defekt oziroma estetsko motnjo lažje stopnje, temveč je vezano na opis poškodb oziroma posledic poškodb v objektivnem smislu, ki jih samostojno oziroma avtonomno ocenjuje ter na subjektivni element (oškodovančevo duševno trpljenje).
Vsaka skrunitev groba še ne predstavlja hude oskrunitve groba kot izvršitvenega dejanja kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 312. člena Kazenskega zakonika (to je skrunitve, ki je po vsebini in intenzivnosti primerljiva s prekopavanjem ali razdrtjem groba).