OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017076
ZPP člen 370, 372.
plačilo kupnine - dokazna ocena - revizija - nova dejstva in dokazi v revizijskem postopku
Stranke smejo v reviziji navesti nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Kakšne takšne kršitve toženec v zvezi z obširno listinsko dokumentacijo, ki jo prilaga reviziji, ne uveljavlja. Z njo dokazuje (zgolj) drugačno dejansko stanje, kot je bilo podlaga za odločanje sodišč nižjih stopenj, kar ne more biti predmet revizijske obravnave.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZGO-1 člen 50, 50/6. ZVKD-1 člen 134.
zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja - dovoljenost revizije - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Odločitev sodišča prve stopnje in tudi obeh upravnih organov v obravnavani zadevi ne temelji samo na varstvenem režimu oziroma kulturnovarstvenih pogojih, določenih v Strokovnih osnovah, ampak tudi na varstvenih režimih, določenih z zakonom in s podzakonskimi predpisi. Zato revidentovo vprašanje, ki se nanaša samo na eno od pravnih podlag, ki določa varstveni režim in na katero je prvostopenjski organ med drugimi oprl svojo odločitev, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj odgovor nanj ne bi vplival na drugačno odločitev v tej zadevi.
Ker revident uveljavljanja neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje samo glede pravnega vprašanja, ki v zadevi ni bistveno za odločitev, to za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - izčrpanje pravnih sredstev - materialno izčrpanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti se sme sklicevati na kršitve zakona le, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (peti odstavek 420. člena ZKP).
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS1014535
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZVPNPP člen 12, 12/2.
varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - zavajajoča poslovna praksa - sezonska razprodaja - cena pred znižanjem - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni konkretizirano - sklicevanje na neobstoj sodne prakse - zelo hude posledice - niso posledice tega postopka
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, s katerim bi utemeljevala dovoljenost revizije, ni izpostavila na zahtevani način. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelila po vsebini zadeve, ni navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost. Zato se tudi ne more sklicevati na neobstoj sodne prakse. Vrhovno sodišče pa pri tem zgolj dodaja, da je presoja, ali neko dejanje oziroma ravnanje predstavlja nepošteno poslovno prakso podjetja v razmerju do potrošnikov po ZVPNPP, odvisna od konkretnih dejanskih okoliščin v vsaki posamezni zadevi.
Revidentka (ni niti konkretno opredelila in še manj izkazala) zelo hudih posledic, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo. V obravnavani zadevi gre za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi uporabe dejanj zavajajoče poslovne prakse in ne za kaznovanje z globo za storjeni prekršek. Kaznovanje za prekršek z globo pa tudi ni posledica tega postopka, temveč gre za samostojen postopek, ki ga izvede prekrškovni organ, to je prvostopenjski upravni organ v tej zadevi, na podlagi lastne presoje, pri tem pa ni vezan na odločitev v tej stvari.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 74/4.
dovoljena revizija – davek od dohodka iz dejavnosti – navidezni pravni posli – izogibanje ali zloraba drugih predpisov z namenom pridobitve davčnih ugodnosti – davek na dodano vrednost – odbitek vstopnega davka - neplačujoči gospodarski subjekti –subjektivni element – praksa SEU
Kaj je nedovoljeno izogibanje ali nedovoljena zloraba drugih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 in kaj dovoljena davčna optimizacija, sta vprašanji, ki ju je treba presojati od primera do primera. Davčni zavezanci imajo nedvomno pravico sklepati vse pravne posle, ki niso prepovedani, pri tem pa jih lahko vodijo tudi davčni premisleki. Davčni zavezanci niso zavezani posle voditi tako, da se čim bolj poveča davčni prihodek države. Če pa davčni zavezanci sklepajo posle ali več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju, razen pridobitvi davčne ugodnosti, ki je brez tako organiziranih poslov ne bi bilo mogoče doseči, pridobitev takšne davčne ugodnosti pa je v nasprotju z namenom davčnih predpisov, hkrati pa je iz okoliščin primera razvidno, da je pridobitev davčne ugodnosti edini cilj davčnih zavezancev, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljeno zaključiti, da so davčni zavezanci s tako umetno ustvarjenimi pravno-poslovnimi odnosi bodisi zlorabili ali pa se izognili predpisom, ki sicer dopuščajo sklepanje takšnih pravnih poslov, v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Okoliščine, ki jih kot ključne za presojo o tem, da je v tem primeru izpolnjen pogoj za zavrnitev odbitka vstopnega DDV, ki jih navajata upravna organa in prvostopenjsko sodišče (revident ni preveril domnevnega ponudnika, opustil je sestavljanje poslovnih listin, z izvajalci je imel le ustno komunikacijo, nima pisnih dokazil o zatrjevanem poslovnem razmerju) ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo sistema DDV. Zgolj z okoliščinami, ki spadajo v sfero izdajatelja računa oziroma izkazujejo nepravilnosti izdajatelja računa, načeloma ni mogoče utemeljiti neskrbnosti prejemnika računa, okoliščine, ki spadajo v sfero prejemnika računa, pa morajo biti za tak sklep zadosti prepričljive. Ugotovitev, da je zavezanec opustil preveritev, ki jih ni bil dolžan opraviti, pa, vsaj v obravnavnem primeru, niso zadostna podlaga za tak sklep.
gradbeno dovoljenje - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident izpodbija stranki z interesom izdano gradbeno dovoljenje. V izpodbijani odločbi pa obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revident pomembnega vprašanja ni konkretno in natančno navedel, ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, in tudi ni navedel okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter razlogov, zaradi katerih meni, da je v obravnavani zadevi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito, zato ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
Posledic izpodbijanega akta revident ni niti navedel niti izkazal, posledice, ki jih navaja, pa niso posledice izpodbijanega akta. Zato upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na njegovi strani, ni izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo tudi uveljavlja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006950
ZKP člen 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 256, 256/1, 257, 257-4.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – odstoj kaznivega dejanja - posebni primer ponarejanja listin – položaj člana uprave
Člani uprave so imenovani za določeno obdobje in jim po preteku tega časa funkcija preneha. Ne gre torej za pogodbeno razmerje, ki bi veljalo brez omejitev za nedoločen čas, temveč je imenovanje članov uprave poseben korporacijski akt.
Pravica iz četrte alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije - privilegij zoper samoobdolžitev je dana le fizičnim ne pa tudi pravnim osebam, zato se tudi določba četrtega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku ne nanaša na pravne osebe.
ukrep gradbenega inšpektorja - nezakonita gradnja - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Izpostavljeno vprašanje, ali objekti zgrajeni pred letom 1967, v primeru obnove rabijo gradbeno oziroma uporabno dovoljenje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve. V obravnavani zadevi je namreč v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je revident brez gradbenega dovoljenja zgradil nov skladiščni objekt, zato mu je z izpodbijano inšpekcijsko odločbo tudi izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje.
Revident zelo hude posledice, ki jo navaja, to je eksistencialne ogroženosti zaradi nezmožnosti vzdrževanja kmetije, vsebinsko ni konkretiziral niti izkazal. Ostale posledice, ki jih navaja, pa same zase brez ustrezne konkretizacije tudi ne izkazujejo nastanka zelo hudih posledic. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 66, 147. ZGO-1 člen 54, 54/2, 54/4, 56, 66, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - pomembno pravno vprašanje - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje - prekinitev postopka - ni pomembno vprašanje - jasne zakonske določbe
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Glede na vsebino te zadeve revidentovo vprašanje, ali neizkazana pravica graditi pomeni predhodno vprašanje po 147. členu ZUP, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Že na podlagi branja določb ZGO-1 (drugi in četrti odstavek 54. člena in 6. točke prvega odstavka 66. člena) in prvega ter drugega odstavka 66. člena ZUP namreč jasno izhaja, da mora investitor svoji vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti tudi dokaz o pravici graditi. Če vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja tak dokaz ni predložen, pravica graditi pa tudi ni razvidna iz javnih evidenc, ki so upravnemu organu dostopne, je taka vloga nepopolna in v takem primeru ne gre za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP. Ker je odgovor na revidentovo vprašanje možen že z branjem določb ZGO-1 in ZUP, o tem vprašanju pa obstaja tudi ustaljena upravnosodna praksa, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident pravno vprašanje navezuje na obstoj določenih dejanskih okoliščin (da je najdena oseba pri revidentu opravljala delo na podlagi soglasja delodajalca, pri katerem je zaposlena za polni delovni čas), ki jih upravna organa in prvostopenjsko sodišče v okviru dejanskega stanja niso ugotovili, in na take okoliščine izpodbijana odločitev ni oprta, to vprašanje ni pomembno za odločitev v tej zadevi. Tudi sicer revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije morajo za revidenta izhajati prav iz odločbe, izpodbijane v konkretnem upravnem sporu. Ker v reviziji zatrjevane posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane inšpekcijske odločbe, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - navadno sosporništvo - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Ker sta torej toženki navadni sospornici v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena ZPP ne pride v poštev. Peti odstavek 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo v primeru navadnega sosporništva prav tako ne pride v poštev, zato se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
V konkretnem primeru je bila do začetka obravnavanja glavne stvari navedena zgolj skupna vrednost spornega predmeta (71.800 EUR). Gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije.
ZUS-1 člen 22, 22/2, 83, 83/1, 89. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
zavrženje revizije - nedovoljena revizija - revizija brez pooblastila - revizija brez podpisa odvetnika - revizija, ki jo je vložil revident sam - začasna odredba
Ker odvetnik revizije ni podpisal (niti sopodpisal), niti ni na njej kako drugače označil, da kot odvetnik v zvezi z njo opravlja kakšno dejanje v postopku, in ker v spisu tudi ni pooblastila odvetniku za vložitev revizije, gre za revizijo, ki jo je vložil revident sam in ker pri tem ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, taka revizija ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007007
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-2, 445.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - obvestilo o seji pritožbenega senata – kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Okoliščine, ki izključujejo obsojenčevo kazensko odgovornost (2. točka 372. člena ZKP), ne morejo biti novo zatrjevana dejstva glede očitanega ravnanja, ampak so to dejstva, ki se tičejo obsojenčevega subjektivnega odnosa do dejanja, njegovega zavedanja o protipravnosti storjenega dejanja ter njegove prištevnosti, ki sta jih nižji sodišči v postopku ugotovili in presodili.
ZPP člen 181, 181/2, 205, 205/1-4. ZPPSL člen 144.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - pravni interes za tožbo – nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe
Napotilo Okrožnega sodišča na Ptuju je bilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPPSL, tožnica pa ni ravnala po njem, saj nadaljevanja prekinjenega postopka ni predlagala v petnajstih dneh.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 32, 32-1, 90, 90/3. ZDDPO-2 člen 30, 30-1.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb – davčni odtegljaj iz naslova dividend - prikrito izplačilo dividend - navidezni pravni posli - zloraba pravnih poslov
Ker so revident in drugi vpleteni na podlagi spornih opcijskih pogodb in izplačil na njihovi podlagi, pridobili davčne ugodnosti, do katerih brez tako organiziranega poslovanja ne bi bili upravičeni, pridobitev takšnih davčnih ugodnosti nasprotuje cilju, ki ga zasledujejo določbe ZDDPO-2 in ZDoh-2, hkrati pa je bil edini namen vpletenih prav pridobitev davčnih ugodnosti, so po presoji revizijskega sodišča podani vsi elementi, da se tako ravnanje lahko kvalificira kot zloraba drugih predpisov v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2. Sankcija, ki jo ista določba predvideva ob ugotovljeni zlorabi je, da se takšni posli za potreb obdavčitve ignorirajo, upošteva se le njihova dejanska gospodarska (ekonomska) vsebina. Zato je treba v tem primeru vzpostaviti takšen davčni položaj, kakršen bi obstajal, če zlorabe ne bi bilo. Z nepriznavanjem odhodkov po ZDDPO-2 in z obravnavanjem izplačil kot izplačil dividend, od katerih se plačuje dohodnina, je davčni organ storil prav to.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5. ZUS-1 člen 22, 22/2.
revizija - pooblastilo odvetnika - novo pooblastilo - novo pooblastilo za revizijo
Ker odvetnik, ki je revidenta na prvi stopnji sicer zastopal na podlagi pooblastila, reviziji novega pooblastila ni priložil, je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožnica uveljavlja le terjatev iz naslova povečanja vrednosti ½ nepremičnine, ki je bil v solasti pokojne M. Č., od toženca kot njenega edinega dediča, v nasprotju z listinami v spisu.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006889
ZKP člen 129a, 359, 359/3, 364, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – obsodilna sodba – izrek – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – izvrševanje kazenskih sankcij - prestajanje kazni zapora – alternativni način izvršitve kazni zapora – zapor ob koncu tedna – odmera kazni - objektivne in subjektivne okoliščine - zaposlitev
Sodišče je edino pristojno, da v primeru, ko se odloči za alternativni način prestajanja kazni zapora v obliki zapora ob koncu tedna, izbere oziroma odloči, na katerega od dveh v zakonu predpisanih načinov bo obsojenec izvrševal svojo obveznost, torej ali bo med tednom delal ali se bo izobraževal.
Pogoj, da je obsojenec zaposlen ali da se izobražuje, je treba po naravi stvari le ugotoviti – ta okoliščina ne zahteva posebne obrazložitve.