določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča
Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa takih ravnanj sodišča v konkretnem primeru ni.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016765
ZSKZ člen 14. SPZ člen 43. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društvo - lovska družina - zasebna lastnina - odplačna pridobitev lastninske pravice od fizične osebe
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru toženka (lovska družina) v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah, ki jih je pridobila od fizične osebe na neodplačen način, imela lastninsko pravico.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zakonec predsednice pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je pritožnik mož predsednice pristojnega višjega sodišča, ki je hkrati tudi sodnica na oddelku, pristojnem za obravnavanje njegove pritožbe, bi lahko v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka na drugi stopnji sojenja in v nepristranskost odločanja tega sodišča.
ZPP člen 41, 41/2, 195, 367, 367/2, 367/3, 367a, 377.
dovoljenost revizije - neposredna revizija - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Izrek pravnomočne sodbe določa, da se zavrne tožbeni zahtevek prve tožnice za plačilo odškodnine 30.000,00 EUR s pripadki ter zahtevki vsakega od preostalih tožnikov za plačilo odškodnine po 25.000,00 EUR s pripadki. Teh zneskov pri ugotavljanju vrednosti izpodbijanih delov pravnomočne sodbe ni mogoče seštevati. Dejstvo, da so štirje tožniki uveljavljali vsak svoj zahtevek zoper obe toženki z eno tožbo, njihovim zahtevkom ne jemlje procesne samostojnosti. Slednja je ohranjena (enako kot da bi vsak od tožnikov uveljavljal odškodninski zahtevek posamično s svojo tožbo) spričo določb 195. člena in drugega odstavka 41. člena ZPP.
ZST-1 člen 2, 2-5, 3, 3/1, 5, 5/1-1, 5/1-6, 10, 10/4. ZUS-1 člen 17, 17/5, 76, 82.
plačilo sodnih taks - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - izterjava neplačanih prispevkov - davčna izvršba - taksa za tožbo v upravnem sporu - taksa za zahtevo za izdajo začasne odredbe - nastanek taksne obveznosti - višina sodnih taks - nižje takse za upravni spor v zadevah socialnega varstva - zastopanje Republike Slovenije v upravnem sporu
V obravnavanem primeru ne gre za spor v zadevi socialnega varstva, temveč za (klasičen) upravni spor v zvezi z ustavitvijo davčne izvršbe za izterjavo neplačanih prispevkov za samozaposlene. Področje socialnega varstva, za katerega so v ZST-1 predpisane nižje takse v upravnem sporu, je namreč ozko subsidiarno področje znotraj širše zasnovanega modela socialne varnosti, ki zajema le pravice, v obliki storitev in denarnih dajatev tistim, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje (sistem denarnih socialnih pomoči in socialnih storitev), kamor pa plačevanje prispevkov za samozaposlene v okviru sistema obveznih zavarovanj in njihova izterjava (po pravilih davčne izvršbe) ne spadata. Zato se v tem plača sodna taksa za tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu v celoti.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavila, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z navajanjem revizijskih razlogov ni mogoče utemeljevati pogojev za dovoljenost revizije.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče izpodbijati oziroma zahtevati razveljavitev učinkov sprejema pooblastila, če nakazilo ni bilo izvršeno do začetka stečajnega postopka oziroma je do izvršitve nakazila (poplačila) prišlo zaradi nastopa pravnih posledic začetka stečajnega postopka oziroma na podlagi zakonskih določb o pobotu 261. člena ZFPPIPP.
Dopuščena revizija: Ali je s stališča pravilne uporabe drugega odstavka 270. člena OZ mogoče zoper poroka iz posojilne pogodbe utemeljeno uveljavljati zahtevek na podlagi razdrte posojilne pogodbe med upnikom in dolžnikom – razdrte iz razloga, ker je upnik od posojilne pogodbe odstopil?
Revizija se dopusti glede vprašanja, kdaj začne teči moratorij, za katerega Uredba o izvajanju ZJShemRS v 13. alineji 17. člena določa maksimalni rok 18 mesecev?
OZ člen 190. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 146.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - obstoj okoriščenja - vrnitev davka na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da na strani tožene stranke v obravnavanem primeru obstoji okoriščenje samo zato, ker naj bi ji zakonska ureditev omogočala možnost popravka izstopnega DDV za zneske, ki jih ne bi smela zaračunati, ter možnost od države zahtevati vračilo, in to v višini celotnega z računi obračunanega in zaračunanega zneska DDV, ne da bi se dokončna davčna obremenitev, ki je v vzročni zvezi z okoriščenjem, upoštevala kot odbitek pri opredeljevanju okoriščenja.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
Dopuščena revizija - ali je pravna podlaga za zahtevek tožeče stranke določba 18. člena ZOZP ali določbe 271. in 274. člena ZPIZ-1 oziroma ali so določbe ZPIZ-1 glede na določbe ZOZP lex specialis.
Ali je sklep o zavarovanju s predhodno odredbo v korist upnika ustanavljal ločitveno pravico v smislu 19. člena ZFPPIPP v primeru, da je bil pred opravičitvijo predhodne odredbe v smislu drugega odstavka 264. člena ZIZ nad dolžnikom začet stečajni postopek?
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002463
ZPP člen 367a, 367a/1. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/99-12. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/04-12. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti PG-odg/07-1.
dopuščena revizija – zavarovanje pred odgovornostjo - zavarovalno kritje - splošni zavarovalni pogoji – povrnitev škode zaradi vplivov dejavnosti zavarovanca
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti o pravnem vprašanju, ali je po dogovorjenih Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti (PG-odg/99-12, PG-odg/04-12 in PG-odg/07-1) podano zavarovalno kritje za škodo, ki je posledica dalj časa trajajočega vplivanja dejavnosti zavarovanca, čeprav ne gre za nenaden in presenetljiv ter od pogodbene stranke neodvisen dogodek (nesrečo)?
ZPP člen 116, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 111, 116, 116/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko utemelji samo zamuda procesnega roka, ne pa tudi zamuda materialnopravnega roka. To velja tudi, če je materialnopravni rok določen v procesnem zakonu, npr. roki, ki se nanašajo na neposredno razpolaganje na materialnopravnem področju. Glede roka za plačilo sodne takse, ki je določen v ZST-1 in pri katerem gre tudi za nepodaljšljiv zakonski rok, tako ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - nova dejstva in dokazi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti
Vsebinski preizkus, ali bi zatrjevana nova dejstva in novi dokazi v zvezi z njimi lahko privedli do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bila ta dejstva in dokazi znani že v prvem postopku, torej preizkus novih dejstev in dokazov z vidika 10. točke 394. člena ZPP ni predmet predhodnega formalnega preizkusa predloga za obnovo. Ta preizkus sodišče opravi v drugi fazi po vročitvi (pravočasnega, sicer popolnega in dovoljenega) predloga za obnovo nasprotni stranki in po neposrednem preizkusu obstoja in pomena zatrjevanih novih dejstev in dokazov na naroku.
VARSTVO KONKURENCE – UPRAVNI POSTOPEK – USTAVNO PRAVO
VS4002457
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 101. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 81. URS člen 37, 38. ZPomK-1 člen 6, 6/1, 28, 36, 36/4. ZJN-2 člen 44, 44/3.
varstvo konkurence - postopek pred Uradom za varstvo konkurence - upravni postopek - bistvena kršitev določb upravnega postopka - preiskava poslovnih prostorov - varstvo osebnih podatkov - informacijska zasebnost delavcev - načelo kontradiktornosti - omejevalni sporazum - kartelno dogovarjanje
O tem, ali je bilo poseženo v varstvo tajnosti pisem in drugih občil in ali je bilo v postopku, ki ga je vodil toženec, okrnjeno varstvo osebnih podatkov, se v tem postopku ne odloča kot o samostojnem vprašanju. Za ta postopek je relevantno le, ali so bili dokazi, na katere se opira izpodbijana odločba, pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic.
Tudi načelo kontradiktornosti ni bilo kršeno že s samim tem, ker tožnik ni bil zaslišan kot stranka postopka. V postopku pred tožencem se kontradiktornost postopka udejani tako, da se stranka lahko izjavi o Povzetku relevantnih dejstev (v nadaljevanju PRD), kar je bilo tožniku tudi omogočeno (četrti odstavek 36. člena ZPOmK-1). Tudi sicer tožnik ne pojasni, kaj bi lahko izpovedal na zaslišanju, pa tega ni mogel v izjavi o PRD.
Čeprav je treba načeloma vendarle dopustiti možnost, da bi lahko šlo za kršitev prepovedi omejevalnih sporazumov kljub temu, da udeležena podjetja ne bi bila sposobna samostojnega nastopanja na trgu, pa za konkretno uporabo ne zadošča zgolj abstraktna možnost. Potrebna je normativna konkretizacija, ki se opira na konkretna dejstva, ugotovljena v posameznem primeru. Teh pa toženec ni predstavil tako, da bi zadevala prav tožnika.