ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2-11. ZZK-1 člen 8. SPZ člen 10, 29, 41. ZD člen 123, 132. URS člen 23.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sposobnost biti stranka v postopku - pravna sposobnost - univerzalno pravno nasledstvo
V primeru, ko se kot pravdno stranko (naknadno) navede univerzalnega pravnega naslednika osebe, ki je bila prvotno označena kot stranka, umrla pa je pred vložitvijo tožbe, gre s stališča pravne identitete za drugo (pravno) osebo in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka. Univerzalno pravno nasledstvo tako ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete kot stranke označene osebe v času vložitve zahteve za sodno varstvo.
ZTLR člen 16. SPZ člen 7, 65, 65/1, 70/2, 70/4, 72, 72/1, 105, 105/1, 107, 107/1.
darilna pogodba – lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - razpolaganje s solastnim delom nepremičnine – delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - etažna lastnina – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – vzpostavitev etažne lastnine
T. i. navidezna solastnina je ena od oblik t.i. dejanske etažne lastnine, ki so bile ciljni primeri postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL. Pomembno je, da se v vsakem posamičnem primeru ugotovi, da je bila etažna lastnina res oblikovana – ni namreč učinkovito oblikovana, če eden od solastnikov ob odtujitvi svojega solastninskega deleža brez soglasja solastnikov določi, kaj njegov delež predstavlja v naravi in tudi ne, če je med solastniki sklenjen dogovor o delitvi rabe nepremičnine.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015933
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 20, 20/1, 28, 28/2. ZPP čeln 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - priposestvovanje – dobrovernost – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – publicitetno načelo – pridobitev lastninske pravice – izvenknjižno priposestvovanje
Revizija se dopusti glede pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, da pogoji za priposestvovanje niso podani, ker je pravni prednik tožnikov vedel, da je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vknjižena v korist toženčevega pravnega prednika, ob upoštevanju okoliščine, da je bilo med prednikoma dogovorjeno, da je vknjižena lastninska pravica v korist toženčevega prednika, nepremičnina pa dejansko postane last tožničinega prednika.
izbrisna tožba - retroaktivna uporaba zakona - načelo sorazmernosti - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - lastninska pravica na nepremičnini (stavbi)
Izhajajoč iz načela sorazmernosti, zaupanje nedobrovernih pridobiteljev knjižnih pravic na nepremičnini v trajnost obstoječega položaja, ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice, katere pomen se izraža prav v njeni absolutnosti in nezastarljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VS0015858
ZZLPPO člen 6, 51, 51/1. ZLPP člen 4, 5, 17, 17/2. ZLNDL člen 3. ZSKZ člen 14. ZZK-1 člen 243, 243/2.
izbrisna tožba - pravica uporabe - pogoji za izbrisno tožbo - lastninjenje - nepremičnina v družbeni lastnini - kmetijska zemljišča - ne bis in idem - nezazidana stavbna zemljišča - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - lastninjenje podjetja - skrito premoženje - naknadno lastninjenje - otvoritvena bilanca podjetja - sojenje o isti stvari - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
To, da je imel pravni prednik tožene stranke na spornih nepremičninah pravico uporabe, še ne pomeni, da je bila tudi tožena stranka kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnica pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Pravica uporabe bi na toženo stranko prešla le v primeru, če bi bile sporne nepremičnine (oziroma pravica uporabe na teh nepremičninah) vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital.
Če podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja niso vključila v otvoritveno bilanco, ker so ga morala izločiti, prvi odstavek 6. člena ZZLPPO ne predstavlja pravne podlage za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke na tem premoženju. Navedena določba ZZLPPO predstavlja pravno podlago za pridobitev lastninske pravice tožeče stranke le v tistih primerih, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja premoženje imelo, pa ga ni vključilo v otvoritveno bilanco.
Pravno podlago za lastninjenje zemljišč, ki so imele ob uveljavitvi ZSKZ status kmetijskih zemljišč, z uveljavitvijo ZSKZ-A pa so pridobila status nezazidanih stavbnih zemljišč, predstavlja prvi odstavek 51. člena ZZLPPO.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini – solastnina - etažna lstnina – vzpostavitev etažne lastnine – uporaba SPZ in ZVEtL
SPZ in ZVEtL sta med seboj v razmerju splošnega in posebnega predpisa, zato je upravičeni predlagatelj po ZVEtL lahko le tisti, ki mu le ZVEtL kot specialni predpis (ne pa tudi SPZ), omogoča vzpostavitev etažne lastnine. Tisti, ki imajo možnost vzpostaviti etažno lastnino na podlagi SPZ (pa čeprav izkazujejo upravičenje do lastninske pravice na posameznem delu stavbe), nimajo legitimacije za vložitev predloga za ugotovitev etažne lastnine po ZVEtL.
LASTNINJENJE – DENACIONALIZACIJA – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015855
ZDen člen 16, 68, 88, ZZad člen 74, 74/3, 74/7, 81. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c, ZZK-1 člen 8, 8/1, 244, 244/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba – lastninjenje – zadruge – premoženja zadruge - vrnitev nepremičnin v naravi - ničnost pravnih poslov – zavarovanje terjatve na izročitev nepremičnin – vpis nepremičnine v zemljiški knjigi - dobra vera - začasna odredba – prenehanje stranke v postopku zaradi pripojitve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter 74. in 81. člena Zakona o zadrugah,
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da dobra vera osebe, v korist katere je bila pridobitev pravice vknjižena, ne izključuje izbrisne tožbe v povezavi z ničnostno tožbo po 88. členu Zakona o denacionalizaciji in
ali je sodba sodišča druge stopnje lahko izdana zoper pravno osebo, ki je zaradi izbrisa iz sodnega registra zaradi pripojitve že prenehala obstajati v času izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0015751
SPZ člen 10. ZZK-1 člen 8, 8/2. ZIZ člen 254, 254/2.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - pridržek lastninske pravice - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - obstoj zastavne pravice - dobra vera pridobitelja
Podobno kot velja za načelo zaupanja v zemljiško knjigo zgolj pošteno ravnanje pridobitelja za dobroverno pridobitev zastavne pravice na nevpisani nepremičnini ne zadošča. Na drugi strani mora obstajati tudi neskrbno ravnanje pravega lastnika te nepremičnine, ki ni poskrbel za ustrezno publiciteto resničnega lastninskega stanja. V konkretnem primeru ni dvoma, da je utemeljen očitek zoper tožničinega pravnega prednika, da bi moral poskrbeti, da bi bilo iz prodajne in prodajne pogodbe s pridržkom, sklenjene s tožencem, razvidno, da gre za povezan pravni posel, ki slednjega omejuje pri razpolaganju s stanovanjem.
Okoliščine, s katerimi je bila toženka seznanjena, da je O. stanovanje pridobil na podlagi prodajne pogodbe, ki sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ni bila priložena, da se je toženec poslovno ukvarjal s posojanjem denarja fizičnim in pravnim osebam, da je lastninsko pravico na zastavljenih nepremičninah pridobil na podlagi sklenjenih prodajnih pogodba s svojimi posojilojemalci, da je toženec zavarovanja obveznosti z naslova posojil izvajal s sklepanjem prodajnih pogodb s pridržkom lastninske pravice, bi pri toženki morale vzbuditi dvom v resničnost izkazanega lastniškega stanja stanovanja. Tako bi morala preveriti, ali je bila tudi v tem primeru sklenjena prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice in kakšne bi lahko bile njene pravne posledice za konkretno zavarovanje, ter kaj izkazuje posest stanovanja. Dvom v resničnost lastninskega stanja bi se ji moral poroditi tudi ob odsotnosti verige originalnih prodajnih pogodb glede stanovanja, še posebej ob upoštevanju drugega odstavka 254. člena ZIZ.
ZPP člen 371, 371/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1, 244/3. Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja.
izbrisna tožba – aktivna stvarna legitimacija
Aktivna (stvarna) legitimacija za izbrisno tožbo ni omejena zgolj na osebe, katerih z izpodbijano vknjižbo prizadete pravice na nepremičnini so bile pred to že vpisane v zemljiško knjigo.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015566
ZZK-1 člen 3, 11, 31. SPZ člen 7. ZEN člen 8, 18.
lastninjenje – družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – funkcionalno zemljišče – dvorišče – oblikovanje tožbenega zahtevka - parcelacija – vknjižba v zemljiško knjigo - predmet vknjižbe - načelo specialnosti
Razlogi pritožbenega sodišča o neustreznosti tožbenega zahtevka, ker del parcele brez neustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet spora, so v obravnavani zadevi zmotni, saj bo predmet bodoče vknjižbe celotna že obstoječa parcela. Za vknjižbo stanovanjske hiše s stavbiščem tožnik že ima ustrezne listine na podlagi pravnoposlovne pridobitve, za vpis dvorišča oz. funkcionalnega zemljišča, kar je pridobil na podlagi samega zakona, pa potrebuje to sodbo. V taki situaciji parcelacija v smislu oddelitve dvorišča od stavbišča ni potrebna, saj se bo spremenilo le pravno razmerje, sama zemljiška parcela pa bo ostala enaka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015680
ZPP člen 190, 339, 339/2-14, 379, 379/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 52. SPZ člen 10. ZZK-1 člen 80, 80/2. OZ člen 564. ZIZ člen 238.
skupno premoženje zakoncev po razvezi zakonske zveze - upravljanje skupnega premoženja po razvezi zakonske zveze - razpolaganje enega od razvezanih zakoncev s skupnim premoženjem - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - sodna poravnava - učinki sodne poravnave - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pravni interes za tožbo - zaznamba spora - stvarnopravni spor - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - preužitkarska pogodba - predmet pogodbe - solastniški delež na nepremičnini
190. člen ZPP je mogoče uporabiti tudi v tistih stvarnopravnih sporih, ki se končajo s sklenitvijo sodne poravnave. V primeru, ko sodba oziroma sodna poravnava, ki sicer zavezuje toženca, na podlagi 190. člena ZPP pa učinkuje tudi proti tretjemu pridobitelju, kateremu je toženec med pravdo odsvojil sporno nepremičnino, tožnik nima pravnega interesa, da v posebni pravdi izpodbija tudi pravni posel, na podlagi katerega je toženec odsvojil sporno nepremičnino tretjemu, če bi lahko neposredno na podlagi sodbe ali sodne poravnave dosegel vknjižbo bremen proste (so)lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Prikrajšani zakonec lahko izpodbija pogodbo, na podlagi katere je prišlo do samovoljne prodaje skupne stvari po razvezi. Posledice kršitve režima upravljanja in razpolaganja s skupnim premoženjem namreč ne morejo biti odvisne od tega, ali pride do kršitve med zakonsko zvezo ali po razvezi.
Predmet preužitkarske pogodbe je lahko tudi solastniški delež na nepremičnini.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice – pravni posel – vzpostavitev etažne lastnine – zaznamba sklepa o izvršbi – vknjižba lstninske pravice – lastninska pravica v pričakovanju
Tožnica je lastninsko pravico v pričakovanju na spornih nepremičninah dokazala s predložitvijo kupoprodajne pogodbe, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da vpis lastninske pravice pred 16. 2. 2005 na nepremičninah zaradi nevzpostavljene etažne lastnine na objektu ni bil mogoč. Navedene okoliščine potrjujejo, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika (dolžnika) prešla nanjo kot kupca. Na podlagi pridobljenih upravičenj ima t.i. lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo (tretji odstavek 65. člena ZIZ).
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0015498
ZPPLP člen 6. ZZK-1 člen 9, 248, 248/2. ZZK člen 17, 17/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - načelo zemljiškoknjižnega prednika - privatizacija stanovanj - prodaja posameznega dela stavbe - prehodne in končne določbe ZPPLPS - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Načelo zemljiškoknjižnega prednika ne velja v primeru kupcev stanovanj po določbah 8. poglavja SZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - načelo zaupanja v pravo - identičnost identifikacijskega znaka nepremičnine
Vrhovno državno tožilstvo pravilno opozarja, da ob dobesedni razlagi prvega odstavka 31. člena ZZK-1 v primerih, ko pride do spremembe identifikatorja po sklenitvi pravnega posla ali pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, lastninske pravice na tej nepremičnini ne bi bilo več mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Zato je to določbo treba razlagati v skladu s temeljnimi ustavnimi načeli. Eno temeljnih ustavnih načel pa je načelo pravne varnosti (2. člen Ustave), ki za državljana pomeni predvsem varstvo zaupanja v pravo. S stališča pravne varnosti pa ni sprejemljivo, če sodišče – kadar ni nobenega dvoma, da gre za isto nepremičnino – predlagatelju, ki je ob sklenitvi pravega posla spoštoval vse veljavne predpise, zgolj zaradi naknadne spremembe katastrskih podatkov o nepremičnini ne dovoli vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015463
ZZK-1 člen 8, 8/1, 41, 98, 98/2, 94. ZTLR člen 33. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 65/3. URS člen 2.
izvršilni postopek - tožba na nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - začasna odredba - dobra vera - zaznamba sklepa o izvršbi - zaznamba hipoteke - začetek učinkovanja prenosa lastninske pravice - pomen vknjižbe lastninske pravice
Ustavno sodišče, enako kot novejša pravna teorija vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni s pravnim poslom, ne pripisuje več izključnih absolutnih učinkov. Že pred vknjižbo (in sicer takrat, ko izvedo za razpolaganje) začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe).
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, kot to velja za toženca.
Zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig člen 59, 59/2. ZZK-1 člen 228, 228/1, 243. ZZK-95 člen 101, 123.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – poprava zemljiške knjige – neveljavnost vknjižbe – tožba za izpodbijanje zemljiškoknjižnega vpisa – izbrisna tožba – tožba na ugotovitve lastninske pravice
Položaj tožnice, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo, v postopku poprave zemljiške knjige pa je iz nje izpadla, je po vsebini primerljiv položaju nevknjiženega imetnika originarno pridobljene lastninske pravice. Zato lahko tožnica svoj položaj varuje z izbrisno tožbo ali s tožbo na ugotovitev lastninske pravice.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015286
SPZ člen 10, 43, 44, 44/2. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. ZIZ člen 64, 170, 170/2.
priposestvovanje - ugovor tretjega - izvršba na nepremičnino - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zaznamba sklepa o izvršbi - prisilna hipoteka - izločitvena pravda - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - vknjižba lastninske pravice priposestvovalca
Kdor ima na nepremičnini pravico, ki je ne vpiše, lahko nosi negativne posledice le v primeru učinkovanja načela zaupanja v zemljiško knjigo, torej, ko upnik na tej nepremičnini pridobi pravico na pravnoposlovni podlagi. Ker toženke, ki je pridobila hipoteko šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi, ne varuje dobra vera oziroma načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je za odločitev nepomembno, da tožnica s priposestvovanjem pridobljene pravice ni vpisala v zemljiško knjigo.
Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik hipoteko šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi in se torej ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi (oziroma trenutkom pridobitve prisilne hipoteke) pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno oziroma je celo zmotno presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje. Za odločitev v konkretni zadevi je ključno, ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za priposestvovanje.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VS0015166
ZIZ člen 170, 170/1, 260, 260/1, 260/1-6. ZZK člen 5, 5/3, 34, 34/2, 68, 68/2, 68/2-3, 88. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 135, 135/1. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 26. ZPP člen 319, 332.
izvršba na nepremičnino – zaznamba izvršbe – vrstni red vpisa – pridobitev zastavne pravice – učinek zastavne pravice – učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo – začetek zemljiškoknjižnega postopka – vpis, ki ga sodišče opravi po uradni dolžnosti – predlog za izvršbo – sklep o izvršbi – vpis plombe – preuranjena plomba – fantomska plomba – zavarovanje terjatev – sredstva zavarovanja – predhodna odredba – predznamba zastavne pravice – vezanost pravdnega sodišča na odločbo zemljiškoknjižnega sodišča
Za določitev trenutka, od katerega zaznamba izvršbe učinkuje, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Pred tem vpisane plombe ne varujejo vrstnega reda vpisa zaznambe izvršbe.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0015070
ZIZ člen 273, 273/1-3. ZZK-1 člen 79, 80.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - začasna odredba - pravni posel - nepremičnina v družbeni lastnini - zaznamba spora v zemljiški knjigi - učinki zaznambe spora - proposestvovanje
Na zaključek, da tožničin prednik oziroma tožnica ni pridobila lastninske pravice niti na podlagi priposestvovanja niti na podlagi pravnega posla, ne vpliva dejstvo, da je bil tekom tega pravdnega postopka izdan sklep o zaznambi spora. Zaznamba spora ima učinke samo, če je v zemljiško knjigo vpisana. Izostanek njenega vpisa pa nima učinkov, ne glede na to v čigavi sferi je okoliščina, da do vpisa ni prišlo.
ZZK-1 člen 31, 31/1. OZ člen 435, 435/1. ZPP člen 380, 380/1.
vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižno dovolilo – skladnost identifikacijskega znaka v listini, ki je podlaga za vpis, z identifikacijskim znakom v zemljiški knjigi – stari identifikacijski znak – novi identifikacijski znak – etažna lastnina
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec tožnici izstavil zemljiškoknjižno dovolilo, v katerem so stanovanje in skupni prostori, ki so predmet prodajne pogodbe, označeni s starimi identifikacijskimi znaki (kot so bili vpisani v zemljiški knjigi pred vzpostavitvijo etažne lastnine). Prav tako je ugotovilo, da tožnica s tožbo zahteva izdajo zemljiškoknjižnega dovolila, v katerem so to stanovanje in ti prostori označeni z novimi identifikacijskimi znaki (kot sedaj izhajajo iz zemljiške knjige). Glede na te ugotovitve je odločitev pritožbenega sodišča, s katero je zavrnilo zahtevek za izdajo novega zemljiškoknjižnega dovolila, materialnopravno zmotna.