Ob vložitvi obravnavane tožbe je bila prevladujoča sodna praksa upravnih organov, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Pristojna upravna enota je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Tožnik v skladu s tako prevladujočo sodno prakso v šestdesetdnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak tožbo za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka šestdesetdnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Zato sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta tožbenemu zahtevku za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ugodili. Revizijsko sodišče pa je zaradi zagotovitve pravne varnosti v tem vmesnem obdobju reviziji delno ugodilo in je sodbo sodišče druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo le toliko, da je v izreku sodišča prve stopnje dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota. Z ugoditvijo zahtevku za sklenitev pogodbe je tožniku omogočeno, da v šestdesetih dneh od pravnomočnosti odločbe pred upravno enoto zahteva odobritev pravnega posla.
ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3. SPZ člen 44, 44/2. ODZ paragraf 1500. ZPP člen 319.
izbrisna tožba - dobrovernost kupca ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - priposestvovanje - subjektivne meje pravnomočnosti
Ker toženca kot kupca nepremičnine, ki jo je tožnik priposestvoval, ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga nista bila v dobri veri, ni niti v 3. odstavku 244. člena ZZK-1 niti v drugem odstavku 44. člena SPZ ovire za zahtevani izbris izpodbijane vknjižbe in za vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 20, 20/1, 28, 28/2. ODZ paragraf 326, 1460, 1461.
priposestvovanje - dobrovernost - pridobitev lastninske pravice - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - publicitetno načelo
V kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe, v katerih zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, načelo zaupanja v zemljiško knjigo pa ni imelo takega pomena, kot ga ima od leta 1995 dalje, bi bil sklep, da tožnika nista bila v opravičljivi zmoti, pretirano strog. To bi bilo tudi v nasprotju s temeljnimi načeli civilnega prava, ki se nanašajo na obveznosti strank glede izpolnitve pogodb.
Materialnopravno zmotno je stališče, da zato, ker je bil zahtevek za izbris vknjižbe lastninske pravice na kupca zavrnjen, iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost (oblikovalnega) zahtevka za razveljavitev zavezovalnega in razpolagalnega posla ter (dajatvenega) zahtevka za to, da se sporna nepremičnina pod enakimi pogoji proda tožeči stranki (sklepčnost).
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ
VS0014870
ODZ paragraf 326, 345, 1460 - 1477. ZTLR člen 28, 30, 45, 70, 72. SPZ člen 9, 10, 11, 24, 27, 28, 29, 41, 43, 45, 49, 101. ZD člen 132. ZZK-1 člen 6, 8. ZPP člen 7, 344.
priposestvovanje - dedovanje - dobra vera - dobroverni posestnik - načelo publicitete - vpis v zemljiško knjigo - zaupanje v zemljiško knjigo - domneva dobre vere - izvenknjižno priposestvovanje - opravičljiva zmota
Od vsakogar se pričakuje, da bo skrben ob pridobitvi posesti, preveč pa bi bilo zahtevati od posestnika, da tudi potem ko je posest pošteno pridobil, neprestano preverja svoj pravni položaj. Zato postane posestnik naknadno nedobroveren, če dejansko izve, da nima pravice do posesti in kljub temu z izvrševanjem posesti nadaljuje. Nasprotno posestnik ni nedobroveren, če je sicer obstajala možnost, da izve, da nima pravice do posesti, pa tega vseeno ni izvedel. Določeno skrbnost je treba zahtevati tudi od lastnika, ki mu je znana neskladnost med knjižnim in dejanskim stanjem in ki naj prepreči vzpostavljanje pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
zahteva za varstvo zakonitosti - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - zavarovanje terjatev - izvršba na nepremičnine - sredstva zavarovanja - zaznamba izvršbe - predhodna odredba - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - predlog za zavarovanje - predznamba zastavne pravice - učinki zaznambe izvršbe - opravičitev predznambe - bistvene sestavine predloga - vrstni red poplačila več upnikov - register hipotek na nevpisanih nepremičninah - predznamba zastavne pravice na nevpisani nepremičnini - učinki zapisnika o rubežu - notarska hipoteka na nevpisani nepremičnini - smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za zavarovanje
Ker ZIZ v poglavju o predhodnih odredbah izrecno ne ureja načina pridobitve predznambe zastavne pravice na nevpisani nepremičnini, je torej v konkretnem primeru utemeljena smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi za izterjavo denarne terjatve na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiško knjigo (211. člen v zvezi z 239. členom ZIZ). Smiselna uporaba citirane določbe predvsem pomeni, da ima zapisnik o rubežu nevpisane nepremičnine, ki se opravi na podlagi predhodne odredbe, zgolj pomen pogojne zastavne pravice oziroma predznambe zastavne pravice (ne pa tudi zaznambe izvršbe, ki jo upnik lahko doseže šele v postopku izvršbe). Smiselno so uporabljivi tudi ostali deli določbe 211. člena ZIZ (vsebina predloga, oprava rubeža, objava in razglasitev zapisnika).
Ustava člen 26, 26/1. OZ člen 147, 148. ZZK-1 člen 49, 49/1, 49/1-3, 114, 116, 146, 146/2, 246, 246/1. ZPP člen 380, 380/2.
odgovornost države – protipravnost ravnanja zemljiškoknjižne referentke – poočitev osebnih podatkov – identičnost imena in priimka - vpis lastninske pravice na nepremičnini na napačno osebo
Pri identifikaciji imetnikov pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, morajo uslužbenci na zemljiškoknjižnih sodiščih ravnati posebej pazljivo, saj lahko že najmanjše napake povzročijo hude posledice. Mogoče je, da imata enako ime in priimek dve - ponavadi sorodstveno povezani – osebi in na to možnost bi morala računati tudi zemljiškoknjižna referentka. Ta pa je kljub opisanemu neujemanju podatkov pri lastniku sporne parcele v zemljiški knjigi poočila datum rojstva in naslov prebivališča A. A., roj. … 1946, pri čemer pojasnila o neujemanju med podatki ni zahtevala niti od predlagatelja. Poočitev njegovih podatkov (114. in 116. člen ZZK v zvezi s prvim odstavkom 246. člena ZZK-1) pri lastniku sporne parcele je v konkretni zadevi povzročila, da se je namesto tožnikovega prodajalca kot lastnik vknjižil njegov sin.
ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 9, 92. ZPP člen 181. ZZK-1 člen 243.
ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - izbrisna tožba – dobra vera – premoženje zadrug
Od tožnice je odvisno, ali bo poleg oziroma namesto ugotovitve svoje lastninske pravice zahtevala tudi ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženke in izbris navedene vknjižbe. To bo smiselno zlasti, če je bila pred neveljavno vknjižbo vpisana lastninska pravica v korist tožnika, za kar v tem primeru ne gre. Tožba na ugotovitev lastninske pravice je bila sklepčna. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka nepremičnine (kmetijska zemljišča in gozdove) pridobila neodplačno na podlagi odločb Občinskega ljudskega odbora in SO, da lastninske pravice ni hotela prostovoljno prenesti na tožnico in da je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičninah izvorno (originarno) na podlagi drugega odstavka 74. člena ZZad. Tožba na ugotovitev lastninske pravice ob izkazanem pravnem interesu je ustrezno pravno varstvo pravic zakonitega lastnika, če je v zemljiški knjigi že vknjižen (nepravi) lastnik.
Tožničini nedenarni zahtevki, ki jih uveljavlja zoper šest navadnih sospornikov, so opredeljeni zgolj z en(otn)o nediferencirano vrednostjo spornega predmeta, ki tudi sicer za vsakega toženca posebej ne dosega mejne vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
pridobitev lastninske pravice - zemljiška knjiga - zaznamba vrstnega reda
Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba. Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje (poznejše) vpise. Vendar pa ti učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Če je zaznamba v zakonskem roku „opravičena“, poznejši vpis, ki je opravičbi napoti, izgubi veljavo. Možnost zlorab še ne zadošča za ničnost pravnega posla, ki ga zakonodaja dopušča.
zahteva za varstvo zakonitosti – nepremičnina kot kulturni spomenik – pridobitev statusa kulturnega spomenika – varstvo kulturne dediščine – zemljiška knjiga – zaznamba javnega dobra - zaznamba razglasitve nepremičnine za kulturni spomenik
ZZK-1 v četrtem odstavku 111. člena, ki ureja zaznambo razglasitve nepremičnine za kulturni spomenik, napotuje na smiselno uporabo prvih treh odstavkov, ki urejajo zaznambo javnega dobra na nepremičnini, zato se je pri ugotovitvi, kdaj nepremičnina pridobi status kulturnega spomenika treba opreti na zakon, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
Popravni sklep o pravdnih stroških ni sklep, s katerim je postopek končan v smislu prvega odstavka 384.člena ZPP.
Revizija, ki je le dobeseden prepis pritožbe in odgovorov pritožbenega sodišča niti ne omenja, ali od revizijskega sodišča terja le uradni preizkus pravilne uporabe materialnega prava.
S trditvijo v izbrisni tožbi, da naj bi bila sporna nepremičnina v lasti tretje osebe, tožnica ni utemeljila kumulativno zahtevanega pogoja, da so bile z izpodbijano vknjižbo kršene njene pravice.
dopuščena revizija - uporabnina – pridobitev lastninske pravice aktivna legitimacija pred vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanja:
„Ali pridobitelj nepremičnine, ki je vložil popoln zemljiškoknjižni predlog, lahko že v času zemljiškoknjižnega postopka uveljavlja upravičenja, ki naj bi mu šla iz naslova lastninske pravice?“
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014193
ZZK-1 člen 89, 96, 243. ZPPSL člen 121. SPZ člen 39, 42. ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba – aktivna legitimacija – pridobitev lastninske pravice v stečaju – prodaja dolžnika v stečaju
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožničina pravna prednica pridobila le zahtevek za izstavitev za vpis sposobne listine in ni aktivno legitimirana za izbrisno tožbo, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker se sodišče ni opredelilo do očitka, da je odstop od pogodb pravno veljaven, ter ali je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
ZIZ člen 251c. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 7, 7/1, 214, 214/4.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - zastavna pravica – skupno premoženje – sporazum strank po členu 251c ZIZ – splošno znana dejstva – originarna pridobitev lastninske pravice
V celoti se je mogoče strinjati z materialnopravnim stališčem nižjih sodišč, da ima toženka, ki je pridobila zastavno pravico na spornih nepremičninah na podlagi sporazuma strank po 251.c členu ZIZ, prednost pred morebitno originarno pridobitvijo lastninske pravice tožnice.
V postopku, v katerem skupni lastnik zahteva varstvo lastninske pravice na celi stvari, skupni lastniki niso nujni sosporniki, pač pa mora aktivni udeleženec razmerja ustrezno oblikovati tožbeni zahtevek.
Obenem s tožbenim zahtevkom iz izbrisne tožbe je mogoče uveljavljati tudi zahtevek na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za izvršeno vknjižbo in zaradi katerega je vpis materialnopravno neveljaven. Čeprav gre za v določeni meri povezane zahtevke, to ne onemogoča samostojnega odločanja o vsakem od njih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0014170
ZZK člen 243.
izbrisna tožba - razveljavitev pogodbe
Revident spregleda, da je bila sodba Višjega sodišča v Kopru Cp 105/2000 z dne 6. 9. 2000 razveljavljena in da je Višje sodišče v Kopru v ponovljenem postopku 27. 11. 2001 izdalo odločbo I Cp 671/2001, v kateri je pritožbo tožnice (pravne prednice sedanjih revidentov) zavrnilo.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0014175
ZZK člen 8. SPZ člen 72, 72/3.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe – hipoteka na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine – skupno premoženje zakoncev - pravica do poplačila terjatve – originarna pridobitev lastninske pravice – skrbnost kreditodajalca – načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Zgolj to, da nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, kreditodajalcu ne nalaga večjega bremena glede ugotavljanja resničnega lastninskega stanja na nepremičnini. Večjo skrbnost pri sklepanju kreditne pogodbe bi toženki lahko naložili le, če bi ob sklepanju zastavne pogodbe podane okoliščine, ki bi ji vzbujale dvom v to, da tožničin mož ni edini lastnik stanovanja.
Ustavno sodišče je v odločbi Up-128/03 z dne 6. 9. 2004 zavzelo stališče, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil veljavno pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini. Ta ustavna odločba se ob predpostavki dobrovernosti zastavnega upnika ob sklepanju zastavne pogodbe razteza tudi na primere, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013950
ZZK-1 člen 243. ZIZ člen 45, 170. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izbrisna tožba - zaznamba sklepa o izvršbi - dopuščena revizija - pravnomočnost sklepa o izvršbi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da z izbrisno tožbo ni mogoče zahtevati izbrisa zaznambe sklepa o izvršbi.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013993
ZPP člen 367, 367a, 367a/1-1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 59, 64, 65, 170, 170/2. SPZ člen 49, 49/1. ZZK-1 člen 5.
predlog za dopustitev revizije – nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – zaznamba sklepa o izvršbi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Primer predlagateljev v bistvenem ni podoben primeru, na katerega se sklicujeta – odločitev Vrhovnega sodišča II Ips 220/2006.