ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/3-3. ZZK-1 člen 120.
agrarna skupnost – dovoljenost revizije – zavrženje – spor izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – jasna zakonska določba - sodna ali upravna pristojnost – zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je določba jasna in ne potrebuje dodatne razlage. Prav takšna je določba 120. člena ZZK-1, ki določa sodno pristojnost pri odločanju o vpisih v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - RAZLASTITEV
VS4001672
ZPP člen 180, 180/3. SPZ člen 42. ZUreP-1 člen 103, 103/1. ZZK-1 člen 40, 40/1-8.
razlastitev – pridobitev lastninske pravice z razlastitvijo – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnomočnost upravne odločbe - ničnost prodajne pogodbe – pravni interes za tožbo - ekonomski interes – ugotovitvena tožba
Lastninska pravica na nepremičninah se sicer z razlastitvijo pridobi na izvoren način, vendar pa je za to potrebna pravnomočna in ne le dokonča odločba (državnega organa) o razlastitvi.
Pri presoji procesne dopustnosti ugotovitvene tožbe gre za vprašanje materialnega prava, s tem, da je pravna kvalifikacija interesa stvar sodišča. Sodišče namreč lahko upošteva pravni interes na kakršnikoli pravni podlagi. Ne more ga upoštevati le, če zatrjevana dejstva, ki ga substancirajo, ne ustrezajo nobeni pravni podlagi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013516
ZZK-1 člen 8, 132, 132-3, 132-4, 150, 150/2, 154, 154/3-1, 154/3-2, 157, 157/2. ZNP člen 30. ZPP člen 339, 339/2-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelo kontradiktornosti - večkratni zaporedni prenos pravice - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - status udeleženca - prijava udeležbe po izdaji odločbe o vpisu - načelo hitrosti in ekonomičnosti
Kadar gre za večkratni zaporedni prenos pravice, je treba vmesne pridobitelje pravice obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in katerim je treba že po določbi prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti ne da bi jim bilo treba posebej prijaviti udeležbo v postopku.
Čeprav zemljiškoknjižno sodišče pri večkratnih zaporednih prenosih pravice ne opravi vpisa pravice na vmesne pridobitelje pravice, pa ti z vpisom pravice na zadnjega pridobitelja svojo pravico „dejansko izgubijo“. Zato jih mora sodišče obravnavati kot udeležence iz 3. točke 132. člena ZZK-1, torej kot osebe, proti katerim se predlaga vpis, in jim mora v skladu z določbo prve točke tretjega odstavka 154. člena ZZK-1 sklep o dovolitvi vpisa vročiti. Odločitev, kakršno sta sprejeli sodišči prve in druge stopnje, je sicer v prid načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka vendar nesorazmerno posega v pravico do izjave vmesnih pridobiteljev pravice, saj je zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen ZZK-1) uveljavljanje njihove pravice proti dobrovernim tretjim osebam povsem onemogočeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013367
ZNZGP člen 7. ZZK člen 102. ZPP člen 180, 367, 367/2, 377. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava FLRJ (1954) člen 6, 6-6. Navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb (1948) člen 1. Zakon o državljanstvu oseb na območju, priključenem po mirovni pogodbi z Italijo k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji (1947) člen 1.
nacionalizacija nepremičnin italijanskih državljanov - optanti - izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - zavrženje revizije
Pravno podlago nacionalizacije nepremičnin tujih državljanov na območju, ki je bilo na podlagi mirovne pogodbe z Italijo priključeno FLRJ, poleg predpisov, na katere se sklicuje revident (Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, Zakon o spremembah zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, Navodila z dne 12. 6. 1948, Zakon o državljanstvu oseb iz priključenega ozemlja), predstavljajo tudi Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava FLRJ, sprejeta leta 1954 ter novela te Uredbe, uveljavljena v letu 1972.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013282
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 367c.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - vpis v zemljiško knjigo
Presoja pomembnosti pravnih vprašanj: aktivna legitimacija za izbrisno tožbo, dodelitev vpisa v z.k. v korist tožnika, ki ni bil nikoli vpisan v z.k.
Ker solastninska pravica etažnih lastnikov na zemljišču (z izjemo stavbišča) ni vpisana v zemljiško knjigo in ker pridobljenih upravičenj, ki so izhajala iz družbene lastnine, ni mogoče enačiti z današnjimi upravičenji „pravih“ lastnikov, imajo etažni lastniki vendarle pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodb o prodaji tistih zemljišč, na katerih so imeli pravico uporabe, in ker ta pravica ni bila vknjižena v zemljiški knjigi, na podlagi ZLNDL ni prišlo do vpisa njihove lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0013166
ZPP člen 367, 367/4, 374, 374/2, 377. ZIZ člen 10, 10/1. ZZK-1 člen 120, 120/3.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - dovoljenost revizije v zemljiškoknjižnem postopku - zavrženje revizije
Revizija ni dovoljena ne zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja (po izrecni določbi prvega odstavka 10. člena ZIZ), niti v zemljiškoknjižnem postopku (po izrecni določbi tretjega odstavka 120. člena ZZK-1).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4. ZOR člen 361, 371, 374.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - zastaralni rok za izstavitev zemljiškoknjižne listine - začetek teka roka pred vpisom nepremičnine v zemljiško knjigo
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja, ali lahko začne teči zastaralni rok za zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, preden je nepremičnina sploh vpisana v zemljiško knjigo.
Po določbi prvega odstavka 512. člena OZ ima tožnica kot prizadeta predkupna upravičenka pravico zahtevati, da se prodajna pogodba razveljavi, vendar pa mora hkrati zahtevati, da se stvar pod enakimi pogoji proda njej. Zato je tožnica poleg zahtevka na razveljavitev prodajnih pogodb (v obravnavani zadevi je šlo za dvakratno, zaporedno prodajo, zato je izpodbojno tožbo pravilno vložila proti vsem strankam obeh prodajnih pogodb, katerih razveljavitev je uveljavljala) postavila tudi zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji.
Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen le, če poleg zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe vsebuje tudi zahtevek, da prodajalka iz razveljavljene pogodbe sklene novo prodajno pogodbo s prizadeto predkupno upravičenko (pod enakimi pogoji, kot so bili dogovorjeni v razveljavljeni pogodbi). Ker pa je v obravnavani zadevi šlo za dvakratno (zaporedno) prodajo, je treba odgovoriti na vprašanje, katera od toženk bi morala skleniti prodajno pogodbo s tožnico. Revizijsko sodišče odgovarja, da je to prva toženka, ki jo je kot solastnico vezala predkupna pravica tožnice. Tožnica kot druga solastnica je namreč v skladu s tretjim odstavkom 66. člena SPZ imela predkupno pravico v primeru prodaje idealnega deleža na nepremičnini, ki jo je skupaj s prvo toženko imela v solasti. Ker je v posledici razveljavitve obeh prodajnih pogodb pravno gledano šlo za pravno vrnitev stvari prvi prodajalki (prvi toženki), k sklenitvi prodajne pogodbe s prizadeto predkupno upravičenko ni mogla biti zavezana tretja toženka (druga kupka).
Tožbeni zahtevek, ki temelji na predkupni pravici, je lahko utemeljen le, če poleg zahtevka na razveljavitev prodajne pogodbe (in v zvezi s tem zahtevka na sklenitev nove prodajne pogodbe, pod enakimi pogoji) vsebuje tudi zahtevek na razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila (in v zvezi s tem zahtevek na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja). Ker je v obravnavani zadevi šlo za dvakratno, zaporedno prodajo, bi bila potrebna vzpostavitev stanja vpisov v zemljiški knjigi pred vknjižbami, ki bi bile predmet izpodbijanja z izpodbojno tožbo, torej preko druge prodajalke (druge toženko) na prvo prodajalko (prvo toženko).
Tudi če bi tožnica dosegla razveljavitev obeh prodajnih pogodb in sklenitev prodajne pogodbe, katere stranka bi bila ona sama (kot prizadeta predkupna upravičenka), ne bi mogla po sklenitvi nove prodajne pogodbe (pod enakimi pogoji kot sta bili sklenjeni razveljavljeni pogodbi) doseči vknjižbe lastninske pravice v svojo korist. Če se namreč vknjižba lastninske pravice v korist tretjega ne razveljavi, potem ostane tretji vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik. Tudi če bi tožnica predlog za vknjižbo lastninske pravice oprla na novo prodajno pogodbo (ali na sodbo, ki bi nadomestila prodajno pogodbo), bi bila vknjižba zoper kot lastnika vknjiženega tretjega nedopustna. Vpisi so namreč dovoljeni le zoper osebo, na katero je ob času začetka zemljiškoknjižnega postopka že vpisana pravica, glede katere naj bi se izvršil nov vpis, ki pa bi bila v obravnavanem primeru tretji.
ZTLR člen 4, 4/2, 37. ZZK člen 102. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 68.
dvojno razpolaganje z nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - dobrovernost drugega pridobitelja - izbrisna tožba
Glede na to, da je bila tožniku na podlagi veljavne darilne pogodbe nepremičnina ob sklenitvi pogodbe izročena v posest, toženec pa je za to ob sklenitvi darilne pogodbe, ki jo je prvotna lastnica pozneje sklenila z njim, kot ob njeni zemljiškoknjižni izvedbi, vedel, ima tožnik proti tožencu zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice na svoje ime.
predlog za dopustitev revizije - vknjižba lastninske pravice - neveljavnost vkjižbe - pomen pravnega vprašanja za odločitev v sporu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
V predlogu za dopustitev revizije zastavljeno vprašanje presega relevantno dejansko in pravno podlago, pomembno za odločitev v konkretni zadevi, zato odločitev ni odvisna od njegove rešitve.
ZZK-1 člen 244, 244/3, 246, 246/1. OZ člen 440. ODZ paragraf 418.
aktivna legitimacija - izbrisna tožba
Izbrisna tožba je v ZZK-1 urejena drugače, kot je bila urejena v ZZK. Pomembna razlika je, da po ZZK-1 izbrisne tožbe ni mogoče vložiti zoper dobrovernega vknjiženega pridobitelja knjižne pravice (tretji odstavek 244. člena navedenega zakona), kakršen je bil po ugotovitvah nižjih sodišč toženec; v tem je ZZK-1 strožji od pred njim veljavnega ZZK. Toda po obeh zakonih je aktivno legitimiran samo tisti, čigar pravice na nepremičnini, pridobljene pred vpisom, so bile z vpisom prizadete (pri čemer ni omejitve samo na osebe, ki so bile pred izpodbijano vknjižbo že vpisane v zemljiški knjigi, enako velja za originarne pridobitelje).
ZPP člen 367a, 367b, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 220.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - priposestvovanje stvarne služnosti - enotna sodna praksa
Sodba sodišča druge stopnje ne odstopa od stališča, ki je uveljavljeno tako v sodni praksi kot tudi v teoriji, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo velja tudi pri priposestvovanju stvarne služnosti.
Pri ugotavljanju sklepčnosti tožbe sodišče ne preizkuša resničnosti dejstev, navedenih v tožbi, ampak preizkusi materialnopravno utemeljenost zahtevka glede na zatrjevana dejstva. Sodišče v tem primeru presodi ali bi, če bi se vse trditve v tožbi izkazale za resnične, bila utemeljena pravna posledica (ničnost), ki jo uveljavlja tožnik. Prodajalčeva razpolagalna nesposobnost sama po sebi ne more biti razlog ničnosti zavezovalnega pravnega posla (prodajne pogodbe). To pa pomeni, da tudi če bi tožnika na nepremičninah res priposestvovala lastninsko pravico, njun zahtevek za ugotovitev ničnosti – glede na navedeno trditveno podlago - po materialnem pravu ne bi bil utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4001352
ZZK-1 člen 7, 80. SPZ člen 40, 49, 49/1.
navidezna pogodba (simulirana pogodba) - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pridobitev stvari med pravdo - dejanska seznanitev stranke z izpodbojno tožbo - učinki zaznambe spora - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo
Učinek pravnomočne sodbe Pg 112/2002 na položaj tožeče stranke izključuje njeno obrambo z ugovorom prodane in izročene stvari po 93. členu SPZ v razmerju do tožene stranke. Zato ta stvarno-pravni ugovor ne more služiti niti za morebitno utemeljitev zahtevka, naj tožena stranka izstavi tožeči stranki listino, ki bo sposobna za vpis lastninske pravice pri spornem stanovanju nanjo v zemljiško knjigo.
Obveznost tožeče stranke je enaka obveznosti družbe M. d.o.o. iz dajatvenega dela pravnomočne sodbe Pg 112/2002, pa čeprav ima konstitutivni del pravnomočne sodbe Pg 112/2002 učinek le zoper stečajno maso tožene stranke iz obravnavanega gospodarskega spora.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe
Tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev takšne tožbe. Po 101. členu ZZK ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe tisti, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi neveljavne vknjižbe oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Iz tožbenih trditev v povezavi s tožbenim zahtevkom ni razvidno, kako bi vzpostavitev prejšnjega stanja (vpis pravice uporabe na nekoga tretjega) lahko pomenila odpravo takšne kršitve v tožničino korist. Morebitna ugoditev izbrisni tožbi namreč ne bi mogla pomeniti izboljšanja tožničinega položaja, saj tožnica sploh ni zahtevala ugotovitve kakšne njene pravice na nepremičnini.
ZPP člen 181, 181/2, 274, 377. ZLNDL člen 2, 3, 4, 5. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZPN člen 7, 7/2. SZ člen 9. SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 216, 216/4, 216/7, 217. SPZ člen 107, 112. OZ člen 35. ZPPLPS člen 7, 7/1. ZZK-1 člen 125, 134, 243, 243/1. ZUP člen 2. ZIZ člen 10, 15, 266, 266/1.
Etažni lastniki imajo v primeru, ko je etažna lastnina vpisana na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodb o samostojnem razpolaganju s funkcionalnim zemljiščem, na katerem so z dnem lastninjenja pridobili solastninsko pravico.
Odločanje o lastninski pravici in zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ni upravna stvar (2. člen ZUP). Gre za civilno zadevo in etažni lastniki lahko svoje pravice zavarujejo le v ustreznem sodnem postopku.