ZZK-1 člen 244, 244/3, 246, 246/1. OZ člen 440. ODZ paragraf 418.
aktivna legitimacija - izbrisna tožba
Izbrisna tožba je v ZZK-1 urejena drugače, kot je bila urejena v ZZK. Pomembna razlika je, da po ZZK-1 izbrisne tožbe ni mogoče vložiti zoper dobrovernega vknjiženega pridobitelja knjižne pravice (tretji odstavek 244. člena navedenega zakona), kakršen je bil po ugotovitvah nižjih sodišč toženec; v tem je ZZK-1 strožji od pred njim veljavnega ZZK. Toda po obeh zakonih je aktivno legitimiran samo tisti, čigar pravice na nepremičnini, pridobljene pred vpisom, so bile z vpisom prizadete (pri čemer ni omejitve samo na osebe, ki so bile pred izpodbijano vknjižbo že vpisane v zemljiški knjigi, enako velja za originarne pridobitelje).
ZPP člen 367a, 367b, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 220.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - priposestvovanje stvarne služnosti - enotna sodna praksa
Sodba sodišča druge stopnje ne odstopa od stališča, ki je uveljavljeno tako v sodni praksi kot tudi v teoriji, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo velja tudi pri priposestvovanju stvarne služnosti.
Pri ugotavljanju sklepčnosti tožbe sodišče ne preizkuša resničnosti dejstev, navedenih v tožbi, ampak preizkusi materialnopravno utemeljenost zahtevka glede na zatrjevana dejstva. Sodišče v tem primeru presodi ali bi, če bi se vse trditve v tožbi izkazale za resnične, bila utemeljena pravna posledica (ničnost), ki jo uveljavlja tožnik. Prodajalčeva razpolagalna nesposobnost sama po sebi ne more biti razlog ničnosti zavezovalnega pravnega posla (prodajne pogodbe). To pa pomeni, da tudi če bi tožnika na nepremičninah res priposestvovala lastninsko pravico, njun zahtevek za ugotovitev ničnosti – glede na navedeno trditveno podlago - po materialnem pravu ne bi bil utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4001352
ZZK-1 člen 7, 80. SPZ člen 40, 49, 49/1.
navidezna pogodba (simulirana pogodba) - pravnomočnost - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti - pridobitev stvari med pravdo - dejanska seznanitev stranke z izpodbojno tožbo - učinki zaznambe spora - pridobitev lastninske pravice - pridobitni način - vpis v zemljiško knjigo
Učinek pravnomočne sodbe Pg 112/2002 na položaj tožeče stranke izključuje njeno obrambo z ugovorom prodane in izročene stvari po 93. členu SPZ v razmerju do tožene stranke. Zato ta stvarno-pravni ugovor ne more služiti niti za morebitno utemeljitev zahtevka, naj tožena stranka izstavi tožeči stranki listino, ki bo sposobna za vpis lastninske pravice pri spornem stanovanju nanjo v zemljiško knjigo.
Obveznost tožeče stranke je enaka obveznosti družbe M. d.o.o. iz dajatvenega dela pravnomočne sodbe Pg 112/2002, pa čeprav ima konstitutivni del pravnomočne sodbe Pg 112/2002 učinek le zoper stečajno maso tožene stranke iz obravnavanega gospodarskega spora.
izbrisna tožba – aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe
Tožnica ni aktivno legitimirana za vložitev takšne tožbe. Po 101. členu ZZK ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe tisti, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi neveljavne vknjižbe oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Iz tožbenih trditev v povezavi s tožbenim zahtevkom ni razvidno, kako bi vzpostavitev prejšnjega stanja (vpis pravice uporabe na nekoga tretjega) lahko pomenila odpravo takšne kršitve v tožničino korist. Morebitna ugoditev izbrisni tožbi namreč ne bi mogla pomeniti izboljšanja tožničinega položaja, saj tožnica sploh ni zahtevala ugotovitve kakšne njene pravice na nepremičnini.
ZPP člen 181, 181/2, 274, 377. ZLNDL člen 2, 3, 4, 5. ZPDS člen 6, 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZUN člen 46, 46/3. ZPN člen 7, 7/2. SZ člen 9. SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 216, 216/4, 216/7, 217. SPZ člen 107, 112. OZ člen 35. ZPPLPS člen 7, 7/1. ZZK-1 člen 125, 134, 243, 243/1. ZUP člen 2. ZIZ člen 10, 15, 266, 266/1.
Etažni lastniki imajo v primeru, ko je etažna lastnina vpisana na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo, pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodb o samostojnem razpolaganju s funkcionalnim zemljiščem, na katerem so z dnem lastninjenja pridobili solastninsko pravico.
Odločanje o lastninski pravici in zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ni upravna stvar (2. člen ZUP). Gre za civilno zadevo in etažni lastniki lahko svoje pravice zavarujejo le v ustreznem sodnem postopku.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012288
SPZ člen 137. ZOR člen 295, 295/2, 987. ZTLR člen 64, 64/1, 68. ZZK člen 5, 5/4.
načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zastavna pravica na nepremičnini - prenehanje zavarovane terjatve - načelo akcesornosti - posledice neizbrisane hipoteke - stečaj osebnega dolžnika - načelo javnosti zemljiške knjige
Ker ugasnitev zavarovane terjatve (v primeru maksimalne hipoteke pa zavarovanega pravnega razmerja) hipoteko vsebinsko izvotli in ji odvzame ves smisel, bi bilo pripisovanje prevelikega pomena dejstvu, da hipoteka formalno sicer še vedno obstoji, v nasprotju s samim bistvom akcesornosti tovrstnega zavarovanja. Pravni učinki vknjižbe po vsebini odmrle hipoteke zato nikakor niso absolutni, temveč ostajajo v okviru dometa načela javnosti (in publicitete) zemljiške knjige, ki – izhajajoč iz namena načela zaupanja v zemljiško knjigo - ne sega preko zagotavljanja varstva dobrovernih udeležencev v pravnem prometu z nepremičninami.
Posledica tega je, da imajo zastavitelji (t.i. realni dolžniki), ki niso hkrati tudi dolžniki zavarovanih terjatev (t.i. osebni dolžniki), v primeru hipotekarne tožbe zastavnega upnika zoper slednjega na razpolago tudi ugovore, ki temeljijo na neobstoju oziroma prenehanju zavarovane terjatve. Ko pa je tako, sodišče zahtevku iz hipotekarne tožbe ne more ugoditi tudi, kadar iz tožbenih navedb same tožeče stranke izhajajo dejstva, ki jasno kažejo, da sta zavarovano pravno razmerje in iz njega izvirajoča terjatev ugasnila, preden je bila tožba vložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012258
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 9, 40, 150, 150/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na polovici stanovanja - vknjižba lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava zahtevka - načelo pravnega prednika
Če je tožena stranka hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, v primeru izvirne pridobitve lastninske pravice zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben; če pa je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine tretja oseba, je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine upravičen zaradi načela pravnega prednika, ki je uzakonjen v drugem odstavku 9. člena ZZK-1 in s katerim se zagotavlja tudi učinkovitost pridobljenih pravic.
ničnost vknjižbe lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice
Glede na to, da je bil tako tožnikov zahtevek kot zahtevek njegovega pravnega prednika za ugotovitev lastninske pravice zavrnjen, v razmerju do njega vknjižba lastninske pravice na drugotoženko ni bila napačna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012140
ZIP člen 268, 268/1-2. ZOR člen 103, 206, 206/3, 414, 414/1.
povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišč - odgovornost zaradi opustitve zaznambe v zemljiški knjigi - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - solidarna odgovornost - sklep o začasni odredbi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi
Glede zaznambe sklepa o začasni odredbi je 2. točka prvega odstavka 268. člena ZIP, ki je veljal v relevantnem obdobju, določala, da sme v zavarovanje nedenarne terjatve sodišče izdati vsako odredbo, s katero se dosega namen zavarovanja, zlasti pa prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Opustitev zaznambe je bila v nasprotju s predpisi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VS4002455
ZOR člen 418, 418/1, 437, 437/1. ZZK-1 člen 7.
cesija - odstop terjatve – prehod terjatev – stranske pravice – hipoteka – prenos hipoteke – ločitvena pravica - vknjižba prenosa hipoteke v zemljiški knjigi
Z odstopom terjatve preidejo na njenega prevzemnika stranske pravice, med katerimi je navedena tudi hipoteka, in za njen prenos ni potrebna vknjižba v zemljiško knjigo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012037
ZNP člen 19. OZ člen 418. SPZ člen 64, 64/1, 148, 148/2. ZTLR člen 66, 66/1, 68. ZZK-1 člen 6, 7.
zastavna pravica na nepremičnini - udeleženci nepravdnega postopka - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - odškodnina
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).
zemljiška knjiga - materialnopravna veljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - ničnost pravnega naslova za vknjižbo
Če toženec meni, da so listine, ki so bile podlaga za vknjižbo tožničine lastninske pravice na parc. št. 250/5 k.o. ..., nične in da je zato takšen (derivativen) prenos lastninske pravice pravno neučinkovit, bi moral to uveljavljati z izbrisno tožbo. V obravnavani zadevi toženec takšne (nasprotne) tožbe ni podal, samo z ugovorom pa po povedanem ne more uspeti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižno dovolilo - prodajna pogodba - vknjižba lastninske pravice - načelo začetka učinkovanja vpisov - načelo vrstnega reda - procesne predpostavke za vknjižbo - predložitev zasebne listine - notarsko overjen podpis zasebne listine - predznamba pridobitve lastninske pravice - podlaga za zemljiškoknjižne vpise - overitev podpisa
Predznamba pridobitve lastninske pravice se dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede predlagane vknjižbe, na kateri pa podpis prodajalca ni overjen. Prav s tako listino je predlagatelj na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga razpolagal, kar je odločilno za vprašanje dovolitve predznambe, o kateri se odloča po stanju na dan vložitve predloga. Dejstvo, da je predlagatelj naslednji dan po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga predložil na dan vložitve predloga že obstoječo listino s tedaj še neoverjenim podpisom prodajalca, ki pa je bil ob predložitvi listine notarsko že overjen, ne more imeti zanj neugodnih posledic.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0011660
ZIZ člen 170, 253, 253/3. ZTLR člen 33.ZZK člen 5, 5/4.
nedopustnost izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
S sklicevanjem na slabo vero, nepošteno oziroma nemoralno ravnanje pred njo vknjiženega hipotekarnega upnika bi tožnica lahko uspela le, če bi dokazala, da je praktično vsa upravičenja, ki vsebinsko izhajajo iz (so)lastninske pravice (posest, dejansko uporabo in dejansko razpolaganje s spornim delom nepremičnin), pridobila in izvrševala na podlagi pravnega posla z zemljiškoknjižnim lastnikom, še preden je ta s spornima nepremičninama razpolagal v korist toženčevega pravnega prednika, slednji pa je za predhodno razpolaganje vedel.
SPZ člen 16, 23, 105, 105/1, 107, 107/1, 107/2, 108, 266, 270, 270/1, 276.ZZK-1 člen 188.ZNP člen 9, 10.
dogovor o skupni gradnji - ustanovitev etažne lastnine - obstoj solastnine - vknjižba etažne lastnine
Presoja vprašanja, ali lahko stranka, ki ni lastnica zemljišča, na katerem je zgrajena stavba, na podlagi dogovora o skupni gradnji zahteva ustanovitev etažne lastnine na stavbi in vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo samo na "svojem" stanovanju.
ODZ paragraf 1500.ZZK člen 5.SPZ člen 44.ZZKat člen 26.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost - trditveno in dokazno breme
Lastnik, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, s svojo opustitvijo nekdanjemu lastniku, ki je še vedno zemljiškoknjižni lastnik, daje priložnost za zlorabo. Zato v takšnem primeru prevlada interes tretjega - pridobitelja. Slednji mora biti dobroveren, pri čemer pa se dobra vera domneva.
Trditveno in dokazno breme je na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 86, 124, 148, 149, 149/3-2.ZIZ člen 45, 45/3.
zemljiškoknjižni postopek - potrdilo o pravnomočnosti - načelo formalnosti postopka - obseg preizkusa
Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku.
Z materialnopravno napako obremenjena sodba ni absolutno nična sodba. V nasprotju z materialnopravnimi učinki pravnomočnosti bi bila ugoditev izbrisni tožbi, ki vsebuje tudi ugotovitveni zahtevek, da prejšnja sodba nima pravnega učinka pridobitve lastninske pravice za toženca.