STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012288
SPZ člen 137. ZOR člen 295, 295/2, 987. ZTLR člen 64, 64/1, 68. ZZK člen 5, 5/4.
načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zastavna pravica na nepremičnini - prenehanje zavarovane terjatve - načelo akcesornosti - posledice neizbrisane hipoteke - stečaj osebnega dolžnika - načelo javnosti zemljiške knjige
Ker ugasnitev zavarovane terjatve (v primeru maksimalne hipoteke pa zavarovanega pravnega razmerja) hipoteko vsebinsko izvotli in ji odvzame ves smisel, bi bilo pripisovanje prevelikega pomena dejstvu, da hipoteka formalno sicer še vedno obstoji, v nasprotju s samim bistvom akcesornosti tovrstnega zavarovanja. Pravni učinki vknjižbe po vsebini odmrle hipoteke zato nikakor niso absolutni, temveč ostajajo v okviru dometa načela javnosti (in publicitete) zemljiške knjige, ki – izhajajoč iz namena načela zaupanja v zemljiško knjigo - ne sega preko zagotavljanja varstva dobrovernih udeležencev v pravnem prometu z nepremičninami.
Posledica tega je, da imajo zastavitelji (t.i. realni dolžniki), ki niso hkrati tudi dolžniki zavarovanih terjatev (t.i. osebni dolžniki), v primeru hipotekarne tožbe zastavnega upnika zoper slednjega na razpolago tudi ugovore, ki temeljijo na neobstoju oziroma prenehanju zavarovane terjatve. Ko pa je tako, sodišče zahtevku iz hipotekarne tožbe ne more ugoditi tudi, kadar iz tožbenih navedb same tožeče stranke izhajajo dejstva, ki jasno kažejo, da sta zavarovano pravno razmerje in iz njega izvirajoča terjatev ugasnila, preden je bila tožba vložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012258
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 9, 40, 150, 150/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na polovici stanovanja - vknjižba lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava zahtevka - načelo pravnega prednika
Če je tožena stranka hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, v primeru izvirne pridobitve lastninske pravice zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben; če pa je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine tretja oseba, je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine upravičen zaradi načela pravnega prednika, ki je uzakonjen v drugem odstavku 9. člena ZZK-1 in s katerim se zagotavlja tudi učinkovitost pridobljenih pravic.
ničnost vknjižbe lastninske pravice – ugotovitev lastninske pravice
Glede na to, da je bil tako tožnikov zahtevek kot zahtevek njegovega pravnega prednika za ugotovitev lastninske pravice zavrnjen, v razmerju do njega vknjižba lastninske pravice na drugotoženko ni bila napačna.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012140
ZIP člen 268, 268/1-2. ZOR člen 103, 206, 206/3, 414, 414/1.
povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišč - odgovornost zaradi opustitve zaznambe v zemljiški knjigi - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - solidarna odgovornost - sklep o začasni odredbi - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi
Glede zaznambe sklepa o začasni odredbi je 2. točka prvega odstavka 268. člena ZIP, ki je veljal v relevantnem obdobju, določala, da sme v zavarovanje nedenarne terjatve sodišče izdati vsako odredbo, s katero se dosega namen zavarovanja, zlasti pa prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev, z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Opustitev zaznambe je bila v nasprotju s predpisi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VS4002455
ZOR člen 418, 418/1, 437, 437/1. ZZK-1 člen 7.
cesija - odstop terjatve – prehod terjatev – stranske pravice – hipoteka – prenos hipoteke – ločitvena pravica - vknjižba prenosa hipoteke v zemljiški knjigi
Z odstopom terjatve preidejo na njenega prevzemnika stranske pravice, med katerimi je navedena tudi hipoteka, in za njen prenos ni potrebna vknjižba v zemljiško knjigo.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012037
ZNP člen 19. OZ člen 418. SPZ člen 64, 64/1, 148, 148/2. ZTLR člen 66, 66/1, 68. ZZK-1 člen 6, 7.
zastavna pravica na nepremičnini - udeleženci nepravdnega postopka - odstop terjatve (cesija) - prenos hipoteke na cesionarja - vknjižba hipoteke na cesionarja - ugasnitev stvarnih pravic na razlaščeni nepremičnini - odškodnina
Za prenos hipoteke od cedenta na cesionarja ni potrebna še vknjižba hipoteke. Zakon namreč določa, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot je tudi hipoteka (418. člen OZ), vpis v zemljiško knjigo pa je potreben zaradi publicitetnih učinkov (6. člen ZZK-1).
zemljiška knjiga - materialnopravna veljavnost vknjižbe - izbrisna tožba - ničnost pravnega naslova za vknjižbo
Če toženec meni, da so listine, ki so bile podlaga za vknjižbo tožničine lastninske pravice na parc. št. 250/5 k.o. ..., nične in da je zato takšen (derivativen) prenos lastninske pravice pravno neučinkovit, bi moral to uveljavljati z izbrisno tožbo. V obravnavani zadevi toženec takšne (nasprotne) tožbe ni podal, samo z ugovorom pa po povedanem ne more uspeti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižno dovolilo - prodajna pogodba - vknjižba lastninske pravice - načelo začetka učinkovanja vpisov - načelo vrstnega reda - procesne predpostavke za vknjižbo - predložitev zasebne listine - notarsko overjen podpis zasebne listine - predznamba pridobitve lastninske pravice - podlaga za zemljiškoknjižne vpise - overitev podpisa
Predznamba pridobitve lastninske pravice se dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede predlagane vknjižbe, na kateri pa podpis prodajalca ni overjen. Prav s tako listino je predlagatelj na dan vložitve zemljiškoknjižnega predloga razpolagal, kar je odločilno za vprašanje dovolitve predznambe, o kateri se odloča po stanju na dan vložitve predloga. Dejstvo, da je predlagatelj naslednji dan po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga predložil na dan vložitve predloga že obstoječo listino s tedaj še neoverjenim podpisom prodajalca, ki pa je bil ob predložitvi listine notarsko že overjen, ne more imeti zanj neugodnih posledic.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0011660
ZIZ člen 170, 253, 253/3. ZTLR člen 33.ZZK člen 5, 5/4.
nedopustnost izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
S sklicevanjem na slabo vero, nepošteno oziroma nemoralno ravnanje pred njo vknjiženega hipotekarnega upnika bi tožnica lahko uspela le, če bi dokazala, da je praktično vsa upravičenja, ki vsebinsko izhajajo iz (so)lastninske pravice (posest, dejansko uporabo in dejansko razpolaganje s spornim delom nepremičnin), pridobila in izvrševala na podlagi pravnega posla z zemljiškoknjižnim lastnikom, še preden je ta s spornima nepremičninama razpolagal v korist toženčevega pravnega prednika, slednji pa je za predhodno razpolaganje vedel.
SPZ člen 16, 23, 105, 105/1, 107, 107/1, 107/2, 108, 266, 270, 270/1, 276.ZZK-1 člen 188.ZNP člen 9, 10.
dogovor o skupni gradnji - ustanovitev etažne lastnine - obstoj solastnine - vknjižba etažne lastnine
Presoja vprašanja, ali lahko stranka, ki ni lastnica zemljišča, na katerem je zgrajena stavba, na podlagi dogovora o skupni gradnji zahteva ustanovitev etažne lastnine na stavbi in vknjižbo etažne lastnine v zemljiško knjigo samo na "svojem" stanovanju.
ZZK-1 člen 29, 29/2, 86, 124, 148, 149, 149/3-2.ZIZ člen 45, 45/3.
zemljiškoknjižni postopek - potrdilo o pravnomočnosti - načelo formalnosti postopka - obseg preizkusa
Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku.
ODZ paragraf 1500.ZZK člen 5.SPZ člen 44.ZZKat člen 26.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost - trditveno in dokazno breme
Lastnik, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, s svojo opustitvijo nekdanjemu lastniku, ki je še vedno zemljiškoknjižni lastnik, daje priložnost za zlorabo. Zato v takšnem primeru prevlada interes tretjega - pridobitelja. Slednji mora biti dobroveren, pri čemer pa se dobra vera domneva.
Trditveno in dokazno breme je na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri.
ZZK-1 člen 40, 40/1-5, 243, 243/2.ZPP člen 3, 3/3.
izbrisna tožba - pogoji za izbrisno tožbo - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - zamudna sodba - razpolaganje strank z zahtevkom, ki nasprotuje prisilnim predpisom - prodaja kmetijskih zemljišč - pravni interes predkupnega upravičenca za izbrisno tožbo
Ker zamudna sodba v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni bila razveljavljena ali spremenjena, ni izpolnjen prvi od dveh kumulativno določenih pogojev za izbrisno tožbo.
Tožnik na nepremičnini nima in ni imel nobene stvarnopravne pravice. Njegova pravica bi bila lahko kvečjemu obligacijska, ker je po Zakonu o kmetijskih zemljiščih predkupni upravičenec. To pa je pod določenimi pogoji lahko podlaga za razveljavitev pogodbe, nikoli pa za izbrisno tožbo.
Le sodišče, ki je izdalo zamudno sodbo tisto, ki bi lahko in bi moralo preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za razpolaganje prodajalcev z zahtevkom, torej za izdajo zamudne sodbe. Tako bi moralo, v primeru, da je bilo razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi, (v tem primeru zakonskimi pogoji za prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih) izdajo zamudne sodbe zavrniti.
Z materialnopravno napako obremenjena sodba ni absolutno nična sodba. V nasprotju z materialnopravnimi učinki pravnomočnosti bi bila ugoditev izbrisni tožbi, ki vsebuje tudi ugotovitveni zahtevek, da prejšnja sodba nima pravnega učinka pridobitve lastninske pravice za toženca.
ZZK-1 člen 3, 3/1-1, 3/1-5, 31, 40, 115, 148, 148/1, 161. SPZ člen 7, 8, 16, 18. ZENDMPE člen 44.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - vknjižba lastninske pravice - sodna poravnava kot podlaga za vknjižbo - identifikacijski znak nepremičnine - načelo specialnosti - načrt parcelacije - predmet stvarnih pravic
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja površine zemljišča parcele, v zvezi s katero je predlagan vpis.
Del zemljiške parcele oziroma več delov različnih parcel, čeprav natančno opisno določen, brez ustreznega načrta parcelacije ne more biti predmet lastninske pravice ali njenega prenosa oziroma vknjižbe.
načelo formalnosti postopka - vpis dolžnikove lastninske pravice
Vpis dolžnikove lastninske pravice po četrtem odstavku 168. člena ZIZ opravi zemljiškoknjižno sodišče.
Zgolj obstoj izvirnika listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, in sklicevanje na zbirko listin ne zadostuje za vknjižbo po četrtem odstavku 168. člena ZIZ. V položaju, ko takšna listina sicer obstaja, je pa upnik nima, je 168. člen ZIZ pravna podlaga za tožbo, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika (peti odstavek navedenega člena).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VS0011261
ZOR člen 12, 13, 53, 53/2, 53/3, 103.ZPP člen 481, 481/2.SPZ člen 2, 8, 9, 10, 271.ZGJS člen 76.ZLNDL člen 1, 3, 5.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo vestnosti in poštenja - ničnost pogodbe o brezplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini - nedopusten nagib - javno dobro - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - načelo povezanosti zemljišča in objekta - stavbna pravica - pridobitev lastninske pravice po zakonu - pravica uporabe
V klasičnem sistemu civilnega prava lahko pravna razmerja lastninske pravice na nepremičninah in prometa z nepremičninami res temeljijo le na načelu "superficies solo cedit" (z izjemami kot so npr. stavbna pravica in etažna lastnina) in načelu zaupanja v zemljiško knjigo. Vendar je treba upoštevati, da koncepcija družbene lastnine ni temeljila na omenjenih načelih. Značilnost takratne ureditve in dejanskega stanja nepremičnin je bila nekakšna zakrnelost tistih institutov stvarnega prava, ki imajo svojo vlogo v tržnem gospodarstvu (med drugim načela zaupanja v zemljiško knjigo). Za promet s pravicami na nepremičninah v družbeni lastnini so veljala drugačna pravila, kot jih pozna pravni režim zasebne lastnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0010975
ZIZ člen 59, 60, 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1. ZTLR člen 33.SPZ člen 49.OZ člen 5.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitvena tožba - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - načelo vestnosti in poštenja
Tožnica je svojo „solastninsko pravico na nepremičnini“ (pravilneje pravico, ki preprečuje zavarovanje) dokazala s predložitvijo prodajnih pogodb, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da je solastninsko pravico poskušala vpisati v zemljiško knjigo, kar potrjuje, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika K. N. prešla na kupca M. in nato na tožnico M. Ma. Slednja sicer res ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica, vendar ima na podlagi pridobljenih upravičenj t.i. lastninsko pravico v pričakovanju.
Tožnici tudi ni očitati pasivnosti glede vpisa pravice v zemljiško knjigo, saj je toženko seznanila z izvenknjižnim stanjem pravic, s tem pa pokazala zadostno mero skrbnosti, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim.
Toženka je ravnala nepošteno, ko je kljub temu, da je bila seznanjena, da dejansko stanje lastništva nepremičnine ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju ter da se tožnica poskuša vknjižiti v zemljiško knjigo, ali povedano drugače, ko je kljub temu, da je vedela za obstoj izvenknjižnih pravic tretjih, zahtevala sodno pridobitev zastavne pravice.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010862
ZIZ člen 192, 192/1. ZPPčlen 339, 339/2-12.
zaznamba sklepa o izvršbi na podlagi predloga – sprememba vrstnega reda hipoteke zaradi „fantomskih plomb“ - izbrisna tožba – prodaja nepremičnine v izvršbi - originarna pridobitev lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vrstni red zastavne pravice je pomemben za samo vsebino pravice. Kršitev načela vrstnega reda ima tako nedvomno posledice tudi na materialnem področju, kar pomeni, da je možno napačni vrstni red izpodbijati tudi z izbrisno tožbo.
Ko je izvršba že v fazi razdelitve kupnine (kar pomeni, da je bila nepremičnina izročena kupcu bremen prosta) potem tožnik ne more uspeti z zahtevkom, s katerim zahteva ponovno vknjižbo hipotek v drugačnem vrstnem redu (ker so bile hipoteke že izbrisane). S takšnim zahtevkom bi lahko uspel le, dokler sta bili hipoteki vknjiženi v ZK, torej vse do pravnomočnosti sklepa o izročitvi, po tem trenutku lahko tožnik uspe le z drugačnim zahtevkom (npr. ugotovitvenim).